Moški in psihoterapija

Pred kratkim sem imel pogovor s prijateljem. Kar nekaj časa je preteklo od najinega zadnjega pogovora, še dlje od najinega zadnjega srečanja in v zadnjem času sva nekako izgubila stik. Po kratki uvodni izmenjavi raznoraznih novic me je seznanil z glavno. Klasika, težave v odnosu. Nič kaj enostavna stvar. Čutim, da mu je težko. Zanimajo me podrobnosti in ga še malo sprašujem, čez nekaj časa pa le vprašam: "Ma, si si v tem času poiskal koga, da bi ti bil pri vsem tem v podporo in bi ti lahko pri teh stvareh pomagal?"

 

Njegov odgovor me ni preplavil z optimizmom. Vem, da je še v fazi "bom že sam" in jasno mi je, da izgublja dragocen čas.

 

Moški smo v principu dveh vrst: 

  • Tip 1: Zavedamo se, da imajo naša dejanja posledice. Vsako naše dejanje ima za posledico tako dober kot slab učinek. Zaradi slabih učinkov imamo v življenju težave in probleme. Za probleme iščemo rešitve.

  • Tip 2: V svojih dejanjih ne vidimo nobenih težav. Za posledice se ne zmenimo, jih bodisi ne vidimo ali niso naša stvar, če pa o njih kaj izvemo, smo prepričani, da so zanje krivi drugi. Ker ni nobenih problemov, seveda tudi ni potrebe po iskanju nobenih rešitev.

 

Drug tip moških je posebna zgodba. Moškim je včasih lažje umreti, kot si priznati njihov vpliv na realnost. Da spregledajo in prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, je potreben velik šok. Izgubiti moraj nekaj, kar jim veliko pomeni in na čemer gradijo svoj imidž: telo, materialne dobrine, socialni položaj, ženo ali otroke... Včasih se zdi, se jim bo priložnost ponudila šele v naslednjih življenjih. 

 

Glede na to, da bereš ta post, domnevam, da sodiš v prvo skupino moških in se problemov zavedaš. Svojih in tistih v okolju. Mogoče se že dolgo trudiš, iščeš rešitve, vendar stvari sploh ne in ne stečejo v smer, s katero bi bil pomirjen in srečen.

 

 

Kje je težava? 

 

Težava je v specifiki in naravi problemov, s katerimi se notranje soočamo ter v načinih kako se reševanja teh problemov lotevamo. Težave imamo zato, ker se soočamo z nezavednim in ker jih skušamo reševati sami!

 

Že dolgo je znano, da velikemu delu naših dejanj v ozadju poveljuje nezavedno, in dejanja imajo posledice. Težava je torej v tistih delih, ki so naši, a se jih ne zavedamo in v dejanjih, ki iz teh delov izhajajo. Nezavedno nam najbolj "nagaja" prav v:

  • intimnih odnosih,

  • drugih odnosih, ki nam veliko pomenijo,

  • odnosu s samim s sabo.

 

Prav zato se ogromno moškim svet zatrese ravno zaradi odnosov in za veliko njih je to eden največjih bojev, ki ga bijejo v življenju. 

 

Kako to, da lahko postane nočna mora nekaj, po čemer smo tako dolgo časa hrepeneli? Kako to, da se lahko nekoč popoln, ali pa vsaj dovolj dober odnos, ki nam je v začetku dajal toliko dobrih občutkov, bil v oporo in dobra osnova za načrtovanje dobrega življenja, danes spremenil v pravi pekel? Kako to, da se je spremenil v odnos, v karerem je vse manj:

  • stikov med vama, tisti pa, ki ostajajo, so neprijetni,

  • komunikacije, tista pa, ki ostaja, poteka v glavnem v povišanih tonih, skozi molčanje, laži ali manipulacijo,

  • užitka, kot ga je bilo v preteklosti, in nanj ostaja le bled spomin.

 

Kako to, da imamo ob vsem tem še občutek, ali povsem trdno prepričanje, da delamo vse kar je možno, da bi odnos prišel nazaj na raven ugodja, radosti in zadovoljstva. 

 

Vendar vse, karkoli naredimo, ni dovolj dobro.

 

Posledično se umaknemo. Prekinemo stik. Včasih se umaknemo le čustveno, včasih tudi fizično. Odidemo. V službi kar naenkrat postane preveč dela, na pomenu pridobijo rekreacija in fitnes. Včasih poiščemo razumevanje za šankom s prijatelji ali se zagledamo in zapletemo z drugo osebo. 

 

Bolj ali manj se trudimo, da bi se napolnili drugje, ampak nič ne pomaga. 

 

Se ti tole napisano zdi znano? 

 

Praktično ga ni moškega, ki ne bi občutil časov, ko v odnosu ni vse tako kot bi moralo biti. 

 

Časov, ko imaš občutek, da si izgubil stik s seboj, ko te vsaka še tako majhna malenkost vrže iz tira in si frustriran 24/7. V takih trenutkih se počutiš osamljen in nerazumljen. Vse, kar poskušaš skomunicirati, naleti na gluha ušesa. 

 

Medtem pa hrepeniiš po ravno nasprotnih stvareh. Želiš biti dober partner. Želiš biti najboljši oče. Želiš biti zanesljiv do drugih, do sebe želiš najboljše in hočeš biti v stiku s seboj.

 

Pomisli. Kako bi bilo, če bi lahko vso to frustracijo in negativno energijo spravil s sebe, jo predelal v nekaj dobrega in našel nazaj tiste dele sebe, ki so odgovorni zato, da se v odnosu počutiš srečen, radosten in zadovoljen. Kako bi bilo, če bi z odprtim srcem začel nazaj stopati v stik s tvojo ljubljeno osebo? 

 


Možno je in da se!

 

 

Iz kaosa negativnih čustev in frustracij te pripeljejo trije koraki:

 

 

 

1. Priznanje, da nimaš pojma, kako bi situacijo rešil

 

Si upaš to priznati? 


Za moškega je priznanje, da nečesa ne ve, kapitulacija in še en dodaten poraz. Včasih celo točno vemo kaj bi bilo treba narediti in tega ne zmoremo udejaniti. Za moško glavo in telo je občutek nemoči, sramu, strah ali občutek, da si luzer eden najbolj napornih zalogajev. Nekaj, kamor moški ne pogleda v veseljem.

 

Vendar pa je logično, da nimamo pojma, kako take situacije rešiti, saj imamo opravka z nezavednim. To pomeni, da imaš opravka s stvarmi, ki so tvoje, vendar so izven tvojega zavedanja in so zate po definiciji ne zavedne. To, da si domišljamo, da poznamo rešitve za probleme nas največkrat od rešitev oddaljuje.

 

Dejstvo je, da naše težave vedno nosijo tudi naš delež. Še več, ko se zazremo globoko vase spoznamo, da večina naših težav nosi naš precejšnji delež!

 

Ključno vprašanje je, ali smo pripravljeni sprejeti odgovornost za naše nezavedno in za vsa dejanja, ki iz tega sledijo. Prvi korak naredimo takrat, ko si priznamo, da nimamo pojma, kako bi situacijo rešili. S tem tudi prevzamemo nazaj odgovornost.

 

 

 

2. Usmerjanje pozornosti na občutke

 

Moški se največkrat lotimo reševanja problemov racionalno. Z razumskim in logičnim pristopom. Na kar največkrat pozabimo je dejstvo, da vsako odločitev v ozadju poleg misli krmarijo in usmerjajo tudi občutki. Ti so tudi tesno povezani z nezavednim in zato je usmerjanje pozornosti nazaj v občutke naslednji korak.

 

Za odločitve, ki jih v ozadju krmarijo pozitivni občutki največkrat ne potrebujemo racionalnih in logičnih razlag. Posledica teh odločitev je dober občutek. Zakaj bi ob dobrem občutku potreboval še logično razlago?

 

Obstaja pa velika verjetnost, da logične in racionalne razlage v ozadju krmarijo neprijetni občutki. Če hočemo prikriti občutek krivde, strahu, neznanja ipd je potrebno veliko energije, veliko logičnih razlag in zank. Veliko pravil. Veliko slik in predstav o tem, kako bi morale stvari biti in izgledati. Pričakovanja o tem, kaj bi morala narediti žena, da bi bil ti srečen oziroma kako bi se morali obnašati tvoji otroci, da bi bil (spet) ti srečen. Kako bi moral izgledati seks, kolikokrat na teden/dan, pri kateri svetlobi in kakšni pozi ipd.

 

Beg v misli in odvračanje pozornosti od čustvene komponente pri reševanju določene težave, je prikladen izgovor za izogibanje neprijetnim občutkom. S tem pa posledično enostavno ne osvetlimo in zaobjamemo celotne razsežnosti problema.

 

In česar se ne zavedamo, ne moremo spremeniti!

 

Ta energija je ujeta v našem telesu. Si upaš začutiti, kaj prinese za seboj priznanje, da nimaš pojma, kako bi situacijo rešil?  Predvidevam, da se ti sprožajo občutki, katerim bi se, če se le da, izognil. Izogibanje občutkov je hkrati tudi eden najbolj pogostih razlogov za to, da nam stvari v odnosih ne gredo dobro od rok. In ja, velja tudi za moške!

 

Druga stvar, ki nas ponavadi oddaljuje od rešitev problemov je selekcija čustev in občutkov. Ko moški govori o čustvih največkrat misli nekaj v povezavi z ljubeznijo, z mehkobo, ko ga nekaj gane ali ko zajoka. Medtem ko je moški jezen, pa ne govori o čustvih, pa čeprav je jeza eden izmed osnovnih čustev...

 

V čustva in občutke kanaliziramo ogromno energije, tako v tiste, ki jih lahko izražamo (npr. jeza), še več pa v tiste, ki jih ne smemo (npr. žalost in jok). Do katerih občutkov imaš boljši dostop? Do "negativnih" ali "pozitivnih"? Kateri občutki so tisti, ki jih lažje izražaš? Jeza ali ljubezen? Strah ali hrepenenje? 

 

Si se kdaj vprašal, kateri so tisti občutki v življenju po katerih hrepeniš in zakaj? Občutki, ko se počutiš, da imaš vse, kar v življenju potrebuješ. Globoki občutki, ki so mešanica percepcije, telesnih senzacij in tvoje miselne naravnanosti. V telesni psihoterapiji Core Energetics pravimo, da občutimo te občutke, ko smo v stiku z našimi "jedrnimi kvalitetami" (Core Qualities). Takrat lahko občutimo npr.: občutek ukoreninjenosti v družini, delu in okolju, občutek odprtosti in globoke povezanosti, občutke smiselnosti, smo kreativni, občutimo radost, užitek...

 

Ti dobri občutki usmerjajo iz ozadja drug tip odločitev, kot negativni občutki in čustva. In le ti si tisti, ki se v tvojem življenju odločaš za smer. Ti obračaš krmilo.

 

Tvoje želje in tvoji globoki jedrni občutki so lahko zate in za tvoje življenje močno gonilo. Pozitivna spirala. Največkrat je pred oblikovanjem teh občutkov potrebno najprej povečati, včasih celo na novo zgraditi, kapaciteto za čutenje. Še pred tem pa zmehčati čustveno-telesni oklep in predelati stare čustvene rane, zaradi katerih imaš sedaj težave.

 

S tem naredimo prostor za dobro. 

 

 

 

3. Pomoč in podpora

 

Saj nisi namenoma izbiral vseh teh dejanj, ki so te pripeljala v to neprijetno situacijo, kajne?

 

Pomisli. Če tega ne počneš namenoma, počneš to nezavedno. Že prej smo ugotovili, da je nezavedno po definiciji NE zavedno in da velikemu delu naših dejanj v ozadju krmari ravno nezavedno. Tega ne poudarjam zato, da bi te odrešil odgovornosti za tvoja dejanja, tudi če so ta nezavedna, pač pa to poudarjam zato, da razumeš, da je situacijo praktično nemogoče rešiti sam.

 

Kako pa lahko sam pri sebi opazujem stvari, ki so izven mojega zavedanja in so po definiciji zame ne zavedne? Odgovor je, da direktno nemogoče. Ravno zato potrebuješ pri delu in raziskovanju svoje notranosti pomoč. Do teh informacij vedno prihajamo posredno. V odnosu.

 

Dejstvo je, da so stvari, ki jih ne moremo početi sami. Podobno kot jiu-jitsu. Brez dvoma lahko gledam posnetke na youtubu, ampak za urjenje veščine potrebujem sparing partnerja. Brez tega ne gre! Podobno pri raziskovanju svojih nezavednih vzorcev potrebujemo psihoterapevta.

 

 

Za delo na nezavednih vzorcih potrebujemo okoli sebe ljudi, kajti le nekdo drug iz okolja nam lahko posredno pokaže na stvari, ki se jih sami ne zavedamo. Res je, lahko je to tudi žena, prijatelj, otroci in njihova dejanja, ali branje knjige ampak za to moramo biti že izurjeni opazovalci svoje notranjosti in tudi takrat ni enostavno. Ali pa enostavno predolgo traja in nam vzame ogromno časa... Kaj pa, ko se z njimi nahajamo v spirali obtoževanj in nezaupanja? 

 

Svoje nezavedne vzorce lahko začnemo spreminjati šele takrat, ko se jih začnemo zavedati. Dejstvo je, da se ne bo spremenilo nič, dokler misliš, da lahko vse težave rešiš sam. 

 

Vedeti moraš, da na tej poti reševanja težav nisi sam. Nisi edini moški, ki se ukvarja in bori s tem. Nisi edini, ki ima ta hrepenenja.

 

Veliko nas je. Mogoče nas v življenju še nisi srečal, a to še ne pomeni, da ne obstajamo. Mogoče v življenju še nisi srečal saguara, deset metrov visokega kaktusa z značilno rogovilasto obliko. Nisi se še sprehajal v njihovem gozdu pred vstopom v puščavo. 

 

Ali to pomeni, da ne obstajajo?

 

Vedeti moraš, da nas je veliko, ki se borimo s podobnimi situacijami in se sprašujemo podobna vprašanja. Ko si poiščemo podporo in pomoč, se stvari lahko začnejo dogajati s svetlobno hitrostjo. 

 

Vsi živimo s svojim nezavednim, zato je zelo pomembno čigave nasvete poslušamo in čigava dejanja posnemamo. Tony Robbins pravi: To find a strategy that works, you go to the best; those who have proven results for the long term.

 

Jaz že vem, da mi je pri moških, pri katerih iščem podporo in pomoč, pomembno ali imajo tudi približno tako razmerje in življenje, ki si ga želim imeti sam. Včasih mi je "njihovo srce" celo bolj pomembno od same "strokovnosti". Pomembno mi je, ali nimam opravka samo s teoretiki, pač pa predvsem praktiki, ki v življenju tudi živijo tisto kar govorijo.

 

Kajti ne pozabi, v trenutkih negativne spirale in velikega nezadovoljstva v odnosih si strašansko ranljiv. Splavati ven ni enostavno in za to potrebuješ varen prostor, kjer boš lahko raziskoval svoje ranljive dele. Potrebuješ okolje, kjer se boš lahko po potrebi znova in znova vračal v svojo bolečo preteklost, jo ozdravil in položil temelje za drugačno sedanjost in prihodnost. In takrat je še kako pomembno, da imaš ob sebi nekoga, ki zna imeti poleg strokovnosti tudi odprto srce.

 

Imaš izbiro? 

 

Vedno.

 

Si svobodno bitje.

 

Če želiš vase, v tvoje odnose in delo pripeljati nazaj radost in ljubezen, potem potrebuješ v to vložiti nekaj dela. Trdega dela. Vsi ti trije navidezno preprosti koraki zahtevajo pogum, predanost in vztrajnost! Ti si tisti, ki se neprestano odločaš, kakšno življenje nočeš in po kakšnem življenju hrepeniš. Ti si tisti, ki se odločaš, katerim občutkom boš posvečal pozornost in kakšne odločitve boš sprejemal.

 

Boš sledil hrepenenjem ali strahu?

 

Ti si tisti. 

 

Mogoče je dober čas, da pretrgaš to verigo. Misliš, da so ti jo nastavili drugi? Mogoče. Vendar ne glede na to, kdaj je nastala, štiri ali štirideset let nazaj, je samo tvoja. Edino ti jo lahko pretrgaš. Kot vsaka, kratka ali tisoče kilometrov dolga pot, se tudi raziskovanje lastne duševnosti začne s prvim korakom! S priznanjem, da potrebuješ pomoč in da tega ne zmoreš več sam.

 

To ni kapitulacija. Je dejanje velikega in zelo pogumnega Srca. 

 

 

 

Koristno!

 

Čeprav se mnogo moških sooča s čustvenimi težavami, jih le malo ve, še manj pa priznava, da morajo pri reševanju svojih težav nujno upoštevati tudi čustva in občutke. Iz spirale negativnih čustev in frustracij te vodijo trije koraki: Prvič, moraš si priznati, da nimaš pojma, kako bi tvojo težavo, ki te pesti že dalj časa, rešil. Drugi del rešitve problema je v iskanju tvojih željenih in dobrih občutkov, ko si v stiku s tvojimi najblobljimi kvalitetami. Ker imaš na tej poti iskanja sebe opravka z nezavednim, je tretji in nujni korak iskanje pomoči pri tretji osebi. In to ne komur koli. Na tej poti potrebuješ nekoga, ki ima dobro izkušnjo s tem in praktično nekaj podobnega živi in dela iz dneva v dan. Ko enkrat vse to vemo je naša odgovornost ta, da temu enostavno sledimo.

 

 

Samo je Core Energetics telesni psihoterapevt, izobraževanje je zaključil na nizozemskem inštitutu NICE - Netherlands Institute of Core Energetics. Živi in dela v Novi Gorici. Je poročen in oče dveh deklet.

 

 

PS. Pridi na prvi pogovor in dogovorila se bova, kaj bova naredila, da rešiva tvoje probleme in odpraviva blokade, zaradi katerih nisi srečen. Delajva skupaj! 

 

 

 

 

Please reload

Kategorije
Please reload

Priporočava

Da živiš svojo resnico, moraš imeti noge res trdno na tleh

1/9
Please reload

Najnovejše objave
Please reload

Prijava na e-novice

© 2009-2020 Božič Psihoterapija. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo in obvestilo o piškotkih.

Izdelava spletne strani Samo in Tina Božič & Darka