Psihologija in psihoterapija sta središče mojega zanimanja že skoraj trideset let. Prepričana sem, da je življenje iz najglobljega čutečega jedra, uglašeno z našo Dušo tista oblika bivanja, ki jo vsi iščemo in oblikujemo, vsak na svoj edinstven, dragocen način.

​

​

​

​

Ljubezen, znanje, intuicija

Svoje otroštvo sem preživela v Idriji. Tam sem dokončala gimnazijo in se vpisala na študij psihologije v Ljubljani. Proti koncu študija sem začela s prostovoljstvom na področju zdravljenja kemičnih in nekemičnih odvisnosti, takoj po diplomi (2003) pa začela s prvo zaposlitvijo na Sana Vita zavodu v Ljubljani.

 

S Samotom sva si ustvarila družino in po spletu naključij smo se preselili v Novo Gorico. V tem mladem "mestu na travniku" smo si presenetljivo enostavno ustvarili nov dom. V Novi Gorici sem l. 2009 tudi začela s privat prakso, o kateri sem razmišljala že kot mlada, študentka psihologije.

 

Rada imam terapevtsko delo. To, da ga opravljam, niti slučajno ne jemljem kot samoumevno; iskreno hvaležna sem, da mi je dano, da ga lahko.

 

Iskreno spoštujem ljudi, s katerimi se srečamo in sodelujemo. Cenim pogum, voljo do iskrenosti in njihovo odprtost za spremembo. Ob njih se učim. Vem, da je njihova sprememba nekaj, kar vpliva na njih same in hkrati na vse nas. Res verjamem, da v resnici skupaj, hkrati vsak zase, gradimo svet, veliko bolj poln zavedanja in Svetlobe.

​

​

V kaj verjamem?

 

Vem, da sebe in svet spreminjamo, ko sprejemamo sebe in gojimo zavesten odnos do vsega, kar nas obdaja. Vse, kar obstaja, je čista energija. Ljudje smo večplastna energijska bitja. Poleg energije imamo na razpolago silo zavesti. Edino z njo lahko vplivamo na oblikovanje naše osebne in skupne realnosti - na najrazličnejše načine. Kako to počnemo - destruktivno ali konstruktivno - je odvisno od naših izbir: sposobnost izbire pa v veliki meri zavisi od globokih vzorcev, ki smo jih s sabo prinesli v to življenje, ter tistih, ki smo jih utrdili skozi leta bivanja z našimi skrbniki in skupnosti. 

 

Sprememba na nov nivo bivanja se začne natančno takrat, ko nastopi organski čas zanjo. Tega se ne da predvideti, izsiliti ali zmanipulirati. Lahko pa ga prepoznamo.

 

Spremembo napovedujejo težave v odnosih, čustvene in duhovne stiske ter težave s telesnim zdravjem. Ko se na te klice odzovemo, se odpre svet drugačnim možnosti. Začenjamo prepoznavati in sprejemati svojo nezavedno življenjsko zgodbo ter predvsem izbirati nove odzive na stare, s strahom prepojene vzorce. To je povsem možen in izvedljiv proces, skozi katerega zadihamo in se odpremo svoji avtentičnost. 

​

Osebno dajem velik pomen svetu občutenja na eni strani in dobremu načinu razmišljanja na drugi strani. Vem, da morata biti čustveni in mentalni svet usklajena, da lahko psihološko zorimo, spiritualno rastemo ter delujemo smiselno in živimo polno, kar v bistvu pomeni predvsem zelo prisotno, zelo opazujoče, zelo čuteče in zelo razmišljujoče.

​

Verjamem, da je biti zavesten in prevzemati odgovornost za svojo energijo v resnici edini pogoj, da soustvarjamo svet na dober način. V tem kontekstu ni nepomembno, da sem straight-edgerka. To pomeni, da tako kot tudi Samo, že več kot 20 let ne pijem nobenega alkohola, ne kadim in ne uporabljam kakršnih koli psihoaktivnih substanc ter na splošno skrbim za svoje celostno zdravje. Popolna treznost je "gift that keeps on giving." Je vsekakor "moj" način življenja, ki ga obožujem, se o njem nikoli ne sprašujem ali pogajam. Neskončno sem hvaležna za vse, kar sem prejela skozi tak zavesten način življenja... kar vključuje tudi vse, kar še bom 😊

​

Nekoč sem nekje prebrala, da bi "v eni generaciji lahko izkoreninili nasilje, ko bi vse otroke tega sveta naučili meditacije." Po moje bi koristilo predvsem, da bi se starši teh otrok - in vsi odrasli, ki so v stiku z otroci in nanje vplivajo iz dneva v dan - naučili resničnega, pristnega stika s svojim telesom, občutki in čustvi... in ja, potem bi se šele učilo otroke meditirat! Odrasli, ki imajo stik s tem, kdo v resnici so in čutijo življenje, sebe in druge ljudi, spontano vzgajajo otroke, ki so točno taki. Ta prenos se zgodi nezavedno, neposredno. Otroci se, globalno gledano, take matrice ali vzorca dobesedno nalezejo. Tako kot se tudi vsake ostale...

 

Prepričana, da je življenje iz najglobljega čutečega jedra in uglašeno z našo Dušo tista oblika bivanja, ki jo vsi iščemo in oblikujemo, vsak na svoj edinstven in dragocen način. In verjamem, da imamo veliko podpore in možnosti za to, predvsem pa smo v vsem tem skupaj. Od vseh nas je odvisno, kakšno življenje soustvarjamo. Med sabo smo veliko bolj povezani, kot se zdi na prvi pogled.

​

​

Izobrazba

 

Pri šestnajstih, ko sem izbrala študij, nisem želela drugega kot razumeti, kako deluje psiha; od vedno me je zanimalo, kako delujta človek in narava. Študij psihologije mi je omogočil splošen teoretičen vpogled v delovanje osebnosti, ni pa dal prav nobene resne izkušnje, skozi katero bi lahko dojela sebe in druge občutenjsko, čuteče.

 

Iz nuje in potrebe sem že proti koncu študija psihologije začela z lastnim "delom na sebi." Kar se psihoterapije tiče sem razmišljala o jungovsku analizo, vendar sem hkrati vedela, da potrebujem izkušnjo telesnega dela v skupini, ki mi je tisto jesen, ko sem se odločala o študiju psihoterapije "po naključju" uletela na pot... 

 

V desetletju, ki je sledilo, sem skozi intenzivne lastne terapije, izobraževanja in supervizijo "nastala" individualna in skupinska psihodinamska psihoterapevtka. To je moj prvi način dela; moja "izvorna" modaliteta. Sodelovala sem tudi pri začetkih Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo v Ljubljani in bila nekaj let predstavnica psihodinamskih psihoterapevtov Slovenije v Strokovnem svetu Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP).

 

Po spletu dogodkov, okoliščin in mojih zanimanj sem se na neki točki odločila, da dopolnim osnovno psihoterapevtsko izobrazbo. Šele z integracijo psihospiritualne dimenzije v moje delo sem potem dobila način psihoterapije oz. notranjega zdravljenja, ki je res "moj" in v katerem se počutim domače. Najboljše iz klasične psihoterapije sedaj kombiniram z energijsko psihologijo in celostnim razumevanjem povezanosti psihe, odnosov in sveta. 

​

• Sodelovala sem s psihoterapevti v Veliki Britaniji ter se tam tudi izobraževala iz energijske psihologije med 2012-2017. Naučila sem se dela po integrativnem energijskem psihoterapevtskem modelu Dynamic Energetic Healing® (DEH) s Howardom Brockmanom, ki sem se ga pilila med 2012 in 2016 (DEH® Certified Professional, 2016).

 

• EFT-ja ali meridianskega "tapkanja," tehnike iz energijske psihologije, sem se med 2016-2017 učila ob Sue Beer in Emmi Roberts na EFT Center v Londonu (Level 2; neakreditirani Level 3). EFT je neivazivno orodje za predelavo travme že sam po sebi, sem pa 2019 delala še dodatni modul za delo s travmo s pomočjo EFT.​

​​

• V obdobju 2018 - 2019 sem se učila psihospiritualnega dela z ženskami (Womb Healing Practitioner). 

​

• Že skoraj desetletje sodelujeva z mentorico in supervizorko Vivienne Fogel, psihoterapevtko (Integrative Psychosynthesis Psychotherapist & Training Supervisor) in izkušeno EFT učiteljico (Accredited Master EFT Trainer & Supervisor)

​

• Moja osnovna psihoterapevtska modaliteta temelji na desetletnem izobraževanju iz psihodinamske telesno usmerjene psihoterapije; potekalo je po standardih Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) in Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). Imam evropsko diplomo iz psihoterapije in od l. 2013 registirana z EAP - European Association for Psychotherapy.

 

• Sem univerzitetno diplomirana psihologinja. Psihologijo sem doštudirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani; diplomirala sem s temo iz teorije objektnih odnosov in umetne prekinitve nosečnosti (Tina Bogataj, 2003). 

​

Poleg individualne psihoterapije - delam z ženskami, organiziram in vodim intenzive za ženske. Zanimajo me tudi različni metafizični sistemi, ki temeljijo na tarotu, arhetipih in astrologiji. Rada tudi delam z Bachovimi cvetnimi esencami 🌿🌸​

 

Zagovarjam pristop k notranjemu delu, ki:

​

• je celosten - zajema telo in um ter duhovno in socialno dimenzijo vsakega od nas,

• dopušča obstoj "očem nevidne" (energijske, spiritualne) realnosti,

• je procesno in razvojno usmerjen,

• ne patologizira,

• spoštuje koncept nevrorazličnosti,

• temelji na nevrobiološkem razumevanju posledic travme za posameznika in družbo.

​

--

 

Verjamem, da nam je Življenje dano, da ga raziskujemo, izkušamo in ga doživimo na polno - vsak na svojstven način, vsak po svojih merah... ter se pri tem vsakič znova vračamo v naše naravno stanje, ki je čista Svetloba.

 

Veselim se srečanj s Tabo.

​

Tina

​