top of page

5 praktičnih nasvetov, kako zmanjšati stres, se manj sekirati in lepše živeti

Petek zjutraj. Punci sta ravno odšli v šolo, Tina v službo, pred menoj pa je bil po dolgem času dan zame. Štirinajstdnevna odsotnost od doma - bil sem na Nizozemskem, pred in po tem pa intenzivno delo, se mi je poznala tako na telesu kot v glavi. Čeprav izjemno zadovoljen z vsem, kar se je dogajalo na Nizozemskem, sem kot kup nesreče sedel za mizo in postajal živčen. Razmišljal sem.... Moji načrti, kot ponavadi :), so bili optimistični: jutranja meditacija, dihalne vaje, daljša hoja ali krajši tek, popoldne druženje s hčerkama...

No, ni se začelo obetavno. Komaj sem se zvlekel iz postelje, da sem se poslovil s puncama, Tina pa me je vmes poprosila še za pripravo kosila in dodala časovnico DPD-ja, za dostavo paketa...

V resnici mi ni bilo do gibanja. Še manj pa mi je bilo do sedenja sam s sabo, pa čeprav bi mi oboje še kako prav prišlo. Čutil sem, da mi je že samo to, da se nisem in nisem mogel odločiti, kaj mi pravzaprav ustreza, povzročalo stres. Tudi sicer sem bil, iskreno, pod stresom po malem že kakšen mesec, tako da sem se po krajšem razmisleku odločil za tretjo varianto - ostal bom doma, napisal članek o tem kako se spopasti s stresom, vmes bom za naju s Tino skuhal dobro kosilo, tek pa preložil na popoldne, ko bosta dekleti na treningu...

Ko se znajdemo v situaciji, ko stvari v realnosti niso take, kot pričakujemo da bi morale biti, nam to lahko predstavlja stres. V zgoraj opisanem jutru sem si mini stres povzročil s tem, da sem imel svoje načrte, hkrati pa mi sploh ni ustrezalo, da bi se jih držal...

Stres je definiran kot telesni, duševni, čustveni in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in odreagirati na t.i. stresor. Stresorji so tako notranji kot zunanji dražljaji, ki so lahko blagi ali pa zelo intenzivni, jih pa povsem individualno občutimo kot obremenitev, zahtevo ali izziv. To so lahko različni dogodki, osebe ali predmeti, ki začasno zamajejo naše notranje ravnovesje in stres je le odziv našega organizma na to dogajanje. Problem nastane takrat, ko je stresnih situacij:

  • enostavo preveč,

  • so preintenzivne ali

  • trajajo predolgo časa.

Kako se torej lotiti stresa, se odzvati nanj in ga posledično zmanjšati?

Za začetek se je dobro zavedati, da je stres v principu energijski problem.

Ko delam kot telesni psihoterapevt z mojimi klienti, sem ves čas pozoren na pet nivojev njihove eksistence, na katerih opazujem, kako se njihova enegija na teh področjih tudi izraža.

Prvi nivo je fizično telo, sledita mu čustveni in kognitivni nivo, piramido pa zaključujeta nivo volje ter spiritualni nivo.

Podobno je s stresom. Kaže se nam na vseh teh petih nivojih in tudi lotimo se ga lahko na kateremkoli od teh petih nivojev. V nadaljevanju članka bom podrobno razložil kako se stres kaže na posameznem nivoju, podal pa ti bom še nekaj predlogov skupaj z informacijami, kako si lahko pomagaš, da prideš v bolj harmonično stanje in v boljši stik s sabo.

1. Kako se lotiti stresa na telesnem nivoju?

Moj generalni nasvet kako se lotiti stresa na fizičnem nivoju je:

  • jej uravnoteženo,

  • gibaj se kvalitetno,

  • spi pametno in

  • več se sproščaj!

Stresa na telesnem nivoju se je super lotiti po principu štirih enakovrednih področij, ki jih opisuje angleški zdravnik dr. Rangan Chatterjee v svoji knjigi The 4 pillar plan:

  • prehrana,

  • gibanje,

  • spanje in

  • sprostitev.

Na vseh teh področij se stres na našem telesu lahko tudi izrazi. Tipični znaki bi bili:

  • neprimerno prehranjevanje - čezmerno hranjenje ali pa premajhen vnos hrane

  • dehidracija

  • driska ali zaprtje

  • povečana uporaba stimulansov (kava, alkohol, sladkor)

  • več sedenja kot ponavadi

  • bolečine v vratu, križu, želodcu ali mišicah

  • zakrčenost mišic

  • motnje srca in ožilja, kot je visok krvni tlak

  • plitko dihanje

  • pogosti prehladi

  • težave s spanjem oziroma pomanjkanje spanja

Uravnavanje stresa se tako začne že s tem, da smo pozorni na to, kaj dajemo v usta in kako se gibljemo.

Z uravnoteženo prehrano, gibanjem, dovolj dobro hidracijo ter skrbjo za minimalne oz. nične vnose alkohola, drog, kofeina, nikotina in sladkorja bodo definitivno pomagali telesu pri njegovem učinkovitem spopadanju s stresom. Telo je naš prvi zaveznik za soočanje s stresom in kadar ne skrbimo zanj, tvegamo res veliko. Je pa seveda pri tem dobro tudi paziti, da si v poplavi nasprotujočih si informacij in različnih pogledih na to, kaj je koristno in kaj ne, s ciklanjem v razmišljanju ne pridelamo še dodatnega mentalnega ali čustvenega stresa - če npr. pojemo košček čokolade več kot bi bilo "prav".

Včasih pa se zgodi, da se nahajamo v (ali po) obdobju, ko smo zanemarjali gibanje in takrat želimo nadoknaditi vse, kar smo v obdobju pred tem v smislu gibanja zamudili in posledično pretiravamo z aktivnostmi. V teh primerih to za naše telo pomeni stres in če ga želimo zmanjšati, enostavno ne pretiravajmo!

Če želimo povečati kapaciteto telesa za spopad s stresom je količina in kvaliteta spanca ključnega pomena. Zelo pomembno je, da si za spanje vzamemo toliko časa, da smo spočiti, ko vstanemo. Če nam to uspe, je to že dober znak za naše dobro splošno počutje. Če nam pa ne, pa je to znak, da moramo določene stvari v našem vsakdanu pogledati malo globlje. Največkrat gre za stvar prioritet, ki jih določamo povsem nezavedno, v ozadju tega pa so pogosto čustveni dejavniki.

Posebej pomemben faktor pri spopadanju s stresom je tudi sprostitev, še posebej če smo nagnjeni k pretiravanju z delom ali s fizično aktivnostjo. Najbolj enostavno in vsakomur dosegljivo prenosno sprostitveno zdravilo je zavestno dihanje.

Že samo s tem, da se us