top of page

WTF se je zgodilo z mano v tem času, odkar sva skupaj?!?

V psihoterapiji vemo, da je naša sposobnost reči "ne" v resnici enako pomembna kot sposobnost reči "ja". Ko nismo sposobni reči preprostega "ne", potem to nakazuje, da imamo težave z mejami, in če nimamo dobrih mej, potem v naslednjem koraku energijsko gledano nimamo dovolj dobrega "kontejnerja", se pravi "notranje posode", v katero bi lahko spravili, kar dobivamo iz zunanjega sveta in v tej posodi potem kuhali in predelovali vse, kar prihaja do nas iz zunanjega sveta.


V odnosih je "ne" zelo pomemben. "Ne" je tisti, ki nam definira naše meje, in meje nam dajejo občutek varnosti.

Konkretno v življenu, do drugih ljudi, to npr. pomeni biti "predpražnik". Ali pa "smetnjak". Predpražniki in smetnjaki so vedno na voljo za vse, pomembno in nepomembno. V občutku sebe pa so zmedeni, frustriran, zagrenjen, prav nič uredu.

Biti brez mej lahko na drugi strani pomeni biti tudi "buldožer". Ali "kombajn". Buldožerji in kombajni so vedno v premikanju vsega, kar je okoli njih - od družbenih pravil do želja in potreb soljudi, brezkompromisno.

In ja, včasih (se ti dve skrajnosti lahko celo povsem izmenjujeta pri isti osebi, glede na okoliščine in notranje impulze. Vsi poznamo npr. ljudi, ki v službi delujejo po principu "ja, ja", doma pa postanejo buldožerji, kjer se jim ne sme nič reči in mora biti vse po njihovo.

V partnerskih odnosih, ki so zelo naporni, se skupaj pogosto znajdeta "predpražnik" in "buldožer".

Niti eden niti drug se ne zavedata dobro tega, kaj se z njima dogaja, in nekateri pari na tak način lahko ostanejo skupaj do konca svojih dni. Seveda pa to ni nujno. Med nami so namreč vedno tudi pari, v katerih se eden od partnerjev prej ali slej začne prebujati in zavedati, da to kar se dogaja, ni uredu, in da si želi spremembe.

V moji praksi pogosto delam z ženskami, ki imajo na neki točki dovolj nesoglasij in bolečine.

Veste katera je skupna točka čisto vseh, ki se začnejo zbujati in se začnejo zavedati, kaj se v intimnem odnosu dogaja? Veste, katero je vprašanje, ki se najprej zazdi kot nočna mora, potem pa se izkaže, da je dejansko karta, ki jih pelje iz nočne more? Magično vprašanje se glasi:

"Kaj se je v vsem tem času, odkar sva skupaj, pravzaprav zgodilo z mano?"

  • Zakaj sem se tako spremenila?

  • Kam je šla moja živost?

  • Kje je moja sreča?

  • Kam so šle moje sanje?

  • Kje je moje življenje?

  • Zakaj sem postala tako zagrenjena, depresivna, tesnobna?

  • Kje je moje zdravje?

  • Zakaj imam vse te neprestane infekcije, bolečine?

Ženske (in moški!) se s temi vprašanji dejansko začnejo prebujati. Raste zavedanje, da so postali drugačni. Čeprav je mogoče ljudem, ki jih imajo radi, to očitno že leta in leta, oni sami tega nikakor niso tako dojemali. Vse, kar so doživljali, jim je bilo povsem "normalno". Dokler.... se nekega dne, ali noči, ne zbudijo... in ne morejo uiti svoji lastni resnici.

***

Nikoli ne bom pozabila, kako sem v mojih zgodnjih dvajsetih sedela na na hodniku nekega okrajnega sodišča. Z mano je bil moj tedanji fant, s katerim sva imela res neskončno veliko problemov, jaz pa sem kar vztrajala. Medtem ko sva čakala na obravnavo, sem prejela naključni telefonski klic sošolca iz gimnazije. Mislim, da smo glih dobili mobije... No, ta sošolec me nikoli prej in nikoli kasneje me ni klical, takrat pa me je, da me vpraša po neki xy informaciji.

Ko sem odložila telefon, po kratkem pogovor, se je v meni nekaj prelomilo.

Glas sošolca iz gimnazije me je spomil na Tino izpred nekaj let. Spomnil me je name pred tem bolečim odnosm. S kristalno jasnostjo me je prešinilo, da sedaj sedim pred neko sodno dvorano, z mladim moškim, in čakam na neko obravnavo za neko dejanje, ki je v bistvu njegova zadeva... v kateri je bil on soudeležen... preden sva se midva sploh spoznala.

WTF?!?

In to po vsem, kar se je dogajalo v najini zvezi?

Sedaj sedim zraven še zaradi stvari iz zgodovine, ki nimajo nobene fuckin' zveze z mano?!?!

V tistem trenutku sem dojela.

Ugledala sem sebe, tako kot sem bila... z njim, takim kot je bil.

V mikrosekundi sem dojela bizarnost nekega razmerja - mojega, očitno....

... in fakt, da sebe, kot sem z njim, v resnici sploh ne spoznam

več.

***

To je, kar naredijo slabi odnosi.

Slabi odnosi nas peljejo stran od tega, kdo mi zares smo. V slabih odnosih se spreminjamo - na slabše.

V slabih odnosih postajamo vedno bolj čudni, vedno bolj neuravnovešeni, vedno slabšega počutja. Slabi odnosi nam načenjajo zdravje - običajno najprej spiritualno, potem mentalno, čustveno in na koncu še telesno.

Trend v slabih odnosih ne gre nikoli ne gre zares navzgor. Mogoče je včasih malo bolje, ma ko potegnemo črto in povprečimo, si moramo priznati, da smo v negativni spirali in negativna spirala še nikoli ni bila pozitivna.

Seveda imamo svoj delež v takem dogajanju. Predvsem v tem smislu, da v takem okolju ostajamo in se mučimo. To je naša zavestna izbira, čeprav bi se radi pokazali, kot da ni in upravičili ostajanje na 1000 načinov. Izkušnja kaže, da moramo, če želimo ohraniti sebe, iz tovrstnih odnosov največkrat oditi. Se naučiti postavljati meje in govoriti ne. Če namreč na drugi strani ni sogovornika in hkrati ni pripravljenosti za iskrenost in delo in spremembo, ga ni čudeža, ki bi rešil tak odnos.

Žal.

:/

In ja, to dinamiko lahko preslikamo na katere koli odnose.

Opazimo jo lahko od intimnih do širše družinskih in prijateljskih ter delovnih.

Povsod je isto... povsod to velja.

Tako kot velja isto, le obratno, za dobre odnose in za dobra okolja: v za nas dobrih odnosih postajamo vedno bolj mi. Čutimo, da se notranje širimo in čutimo, da smo podprti. Poganjamo krila in vedno več zmoremo. Tudi v težkih dneh ostajamo v občutku povezanosti. Tudi če pride do trenutkov osamljenosti in prizadetosti, to zakrpamo in potem je bolje. Je veliko bolje, in čutimo, da zrastemo. Vedno več je ljubezni in svobode. Seveda so konflikti, ampak taki, ki se razrešijo in taki, ki poganjajo rast - na bolje.

Vas lepo pozdravljam,


** Tina Božič je psihoterapevtka in psihologinja, ki živi in dela v Novi Gorici. Srečno poročena mama dveh deklet, ki tradicionalno psihoterapijo razširja z energijsko psihologijo in delom z "nevidnim", spiritualnim svetom. Vodi različne delavnice na temo neprekinjene ljubeče skrbi zase, vse se začnejo s prvo. Če želiš ostati povezan_a z nama, se vpiši tudi tukaj (klik) ali spodaj z obrazcem.






Prijava na e-novice
Najnovejše objave
Priporočava
bottom of page