Kako naše 'maske' in negativnost onemogočajo naše intimne odnose?

Ljudje smo socialna bitja. Prav vsak izmed nas globoko v sebi hrepeni po intimnem stiku z drugimi. Intimnosti pa nočemo ravno z vsakim. Želimo si jo z ljudmi, ki jih imamo radi. Največkrat so to naši partnerji ali dobri prijatelji.

Pomisli na trenutke, ko si bil/-a z nekom in je bilo vse lahkotno in igrivo, ko je do smeha in užitka prihajalo enostavno in spontano. Pomisli na trenutke, ko si se počutil/-a ob nekomu sproščeno in varno, kot da ji/mu lahko poveš svoje najgloblje skrivnosti in veš, da boš v tem absolutno sprejet/-a.

Naj si bo teh trenutkov v tvojem življenju veliko ali malo, naj si bodo vsakodnevna realnost ali le oddaljen spomin, v vsakem primeru zanje nujno potrebuješ ob sebi še nekoga.

Realnost je, da imamo vsi svoje izzive pri vzpostavljanju odnosov z drugimi.

Globina in kvaliteta medosebnega kontakta pa sta odvisni od stopnje intimnosti.

Prvi pogoj intimnega kontakta je pripravljenost pokazati se drugi osebi točno takega kot v resnici smo in dovoliti, da nas druga oseba vidi kolikor je mogoče takšnega, kot v resnici smo.

Bolj kot smo se pripravljeni odpreti drugemu, več intimnosti bomo imeli v odnosu in bolj se bomo počutil povezanega ter v tesnem stiku z drugimi.

Na nas je, s kom in do kakšnje stopnje smo se pripravljen odpreti in pokazati. Povsem človeško je tudi, da se enim ljudem odpremo lažje kot drugim. To je popolnoma ok.

Drugi pogoj intimnega kontakta je pripravljenost videti in sprejeti drugega takega kot v resnici je. To pa ne pomeni takega kot ga mi hočemo videti, ampak takega kot v resnici je. In tu se pogosto pojavi precejšna razlika.

Za intimni kontakt potrebujemo dve osebi, pri čemer morata biti oba pripravljena odpreti se in pokazati drug drugemu svoj realni in avtentični jaz, ob tem pa morata biti oba pripravljena videti in sprejeti tudi drugega takega, kot v resnici je.

In v tej dinamiki se ponavadi skriva nešteto težav in problemov.

Prvo vprašanje, ki se pojavi je - kdo sploh sem? Kajti, če hočemo pokazati nekomu drugemu kdo sploh smo, se moramo najprej videti sami sebe. Največkrat si domišljamo, da vemo o sebi kar veliko stvari in da je odgovor na to vprašanje peace of cake! Da o sebi ne vemo ravno veliko, pa največkrat spoznamo v kriznih situacijah, ko:

se nam začne ustaljeno življenje rušiti,
nas nekaj presenti v odnosu; zapusti nas žena/mož,
se nam pojavijo zdravstvene težave brez nekega znanega razloga,
se ne moremo zbrati in fokusirati v službi,
ne zmoremo več opraviti osnovnih stvari,
ne moremo več nadzorovati čutev (strahu, jeze, srama...)
nas telo enostavno ne uboga več in reagira v določenih trenutkih čisto po svoje (panični napadi, napadi anksioznosti...)

V takih trenutkih spoznamo in moramo sprejeti, da se zavedamo samo majhnega dela dogajanja v naši duševnosti, medtem nam je večji del nepoznan, saj je neozaveščen. Da pa pridemo v stik z nezavednimi deli in se jih začnemo zavedati, pa moramo opraviti neko notranje delo. Drugače ne gre! In v takih trenutkih ljudje največkrat poiščemo tudi strokovno pomoč.

Pri odkrivanju in spoznavanju sebe in drugih torej naletimo na različne plasti naše osebnosti. Poznavanje teh delov sebe je prvi pogoj, da se bolj sprejmemo. Ko pridemo v stik s posameznimi plastmi duševnosti postanemo bolj resnični in posledično lahko gremo globlje v odnose z drugimi.

V telesni psihoterapiji Core Energetics govorimo v grobem o treh plasteh:

maski,
nižjem jazu in
višjem jazu.

Večina ljudi živi večino časa v svojih maskah.

Maska je naša prilagodljiva in družbeno sprejemljiva podoba katere glavna naloga je skrivanje sebičnega in krutega nižjega jaza. Zgradimo jo kot zaščito, kot oklep, ki nas loči od drugih in nas pred njimi varuje. Mask imamo ljudje ponavadi več.

Oklep pa ne prepušča v obe smeri. Kar je zgrajeno kot zaščita pred zunanjostjo, je hkrati tudi prepreka našemu realnemu in avtentičnemu jazu, da bi pokukal na površje in se pokazal v vsej svoji resničnosti. Naše maske na ta način dušijo živahnost naše življenjske energije in ji zmanjšujejo vitalnost.

V maskah ljudje sodimo in obtožujemo, hkrati pa ne sprejemamo nobene odgovornosti za svoja dejanja: ne da se narediti tega ali onega, veliko je vprašanj o tem kaj je prav in kaj narobe, neskončno je razpravljanja kaj bi bilo, če bi bilo ipd.

Dejstvo je, da je v maski nemogoče narediti kakršnokoli resnično spremembo!

V maski bomo vso energijo vedno usmerjali v skrivanje negativnega ali maskiranje neustreznega. Šli se bomo lepo govorjenje, delali prijazne obraze, kazali mišice, razglašali pričakovanja, delili sodbe, obtoževanja in odlašali. Neredili bomo vse, karkoli bo potrebno za izogibanje resnični spremembi.

Zato je veliko dela, ki ga počnemo v telesni psihoterapiji namenjeno temu, da pripeljemo ljudi iz njihovih mask v njihov nižji jaz.

Nižji jaz je namreč prva stvar na katero naletimo, ko se maska odmakne.

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je nekdo dregal in dregal, dregal in dregal... in ko je enkrat šlo vse skupaj čez mejo, iz vas niso prileteli hugs & kisses, kajne?

Dejstvo je, da ima prav vsak izmed nas senco, temačno stran naše osebnosti. Senco ki je brezobzirna, sebična, kruta, egocentrična in jo zato skušamo prikriti.

Večina ljudi ne pokažemo svojega nižjega jaza iz strahu pred negativnimi reakcijami iz okolja. Nočemo, da bi o nas drugi ljudje ali pa celo mi sami vedeli, da imamo znotraj sebe te temačne, negativne, sebične in krute lastnosti.

Druga možnost, zakaj ne pokažemo svojega nižjega jaza je ta, da včasih v agresiji, strahu ali sramu občutimo užitek. Ta negativni užitek je v občutku podoben kot strast in se čuti kot prijeten. Med “negativnim” in “pozitivnim” užitkom je v občutku praktično nemogoče razlikovati, občutimo samo to, da je to nekaj, česar nočemo izgubiti. In vendar obstaja med njima razlika, pri prvem je v ozadju mišična napetost, pri drugem ne.

Dejstvo je, da s tem, ko si ne dovolimo občutiti in izraziti svoje čustvene bolečine ter negativnih emocij, blokiramo našo življenjsko energijo.

Vse pa se začne s priznanjem!

Ja, tudi moja senca sem jaz, in moj nižji jaz je del moje notranje realnosti! Jaz in nobeden drug sem tisti, ki se odločam videti ali ne-videti vse tiste stvari, ki jih nimam rad na sebi in mi niso všeč! Jaz se tudi odločam, da bom resničen sam s sabo in z drugimi in del te moje resničnosti je tudi moja senca!

Za razliko od maske, v nižjem jazu prevzamemo odgovornost za neprijetne občutke in sebične želje. "Ne morem" postane "nočem"!

Ko sprejmemo odgovornost zase, postane možna tudi sprememba!

Že res, da je nižji jaz temačen, brezobziren, krut in sebičen del naše osebnosti, ampak je del naše resnične osebnosti. Zato, ko te dele ozavestimo in izrazimo, največkrat po tem občutimo olajšanje in zadovoljstvo. Hkrati pa se del energije, ki smo jo prej uporabljali za skrivanje in zadrževanje temnih delov sebe se v tem trenutku preusmeri v plasti za nižjim jazom.

V svetlobo!

V plasti notranje modrosti, integritete in duše, kjer domuje božanski jaz, kreativnost, ljubezen, sočutje, asertivnost, seksualnost, strast in druge “pozitivne” energije, ki so sicer ujete in izkrivljene s plastmi nižjega jaza.

S tem, ko pogledamo na nižji jaz in ga sprejmemo, dovolimo višjemu, da zasije izza njega.

Vstopanje v stik z višjim jazom je bistvo telesne psihoterapije Core Energetics (CORE lahko razumemo kot jedro ali kot akronim za Center Of Real Energy). Ko uspemo vzpostavimo povezavo z njim, postanemo bolj resnični in začnemo dostopati do tega, kdo v resnici smo.

Višji jaz ni nujno vedno vezan na izražanje srčnih in ljubečih občutkov, ampak je vezan na resnične občutke. Za razliko od nižjega jaza ima potebo po tem, da naredi tisto, kar je najgloblje poravnano z nami v tistem trenutku.

Vendar pa višji jaz ni sebičen. V višjem jazu ni več dilem in ni več vprašanj, kaj je prav in kaj narobe. Ni težko narediti tistega, kar je globoko v nas poravnano s tem, kdo v resnici smo. V višjem jazu tudi ni strahu in ni potrebe, da bi bili več kot v resnici smo. Tudi ni potrebe, da bi vzeli karkoli od drugih. Enostavno smo kar smo, resnični!

Kar se je mogoče pomembno zavedati je, da je nemogoče priti iz maske v višji jaz brez da bi šli prej skozi našo senco. Na ta način bi enostavno umanjkal pomemben del, ki tvori resnični jaz in v takem primeru bi enostavno zgradili samo še eno novo masko.

Biti v stiku in delovati iz resničnih delov sebe ima več neprecenljivih posledic za naša življenja. Med drugim tudi na intimnost.

Spomnino se: ko smo sposobni razkriti naš resnični jaz drugim in jih hkrati videti in sprejeti take, kot v resnici so, imamo na razpolago enega izmed glavnih orodij za doživljanje intimnosti v kontaktih.

Pripravljenost pogledati svoj resnični jaz in prehoditi ne ravno enostavno pot spoznanja sebe pa je največje dejanje ljubezni do samega sebe in zato tudi do drugega.

Koristno!

Za intimni kontakt potrebujemo dve osebi, pri čemer morata biti obe pripravljeni odpreti se in pokazati drugi drugemu svoj realni in avtentični jaz, ob tem pa morata biti obe pripravljeni videti in sprejeti tudi drugega takega, kot v resnici je. Pripravljenost pogledati svoj resnični jaz in prehoditi ne ravno enostavno pot spoznanja sebe pa je največji akt ljubezni do samega sebe.

* Samo je Core Energetics telesni psihoterapevt, izobraževanje je zaključil na nizozemskem inštitutu NICE - Netherlands Institute of Core Energetics. Živi in dela v Novi Gorici. Je poročen in oče dveh deklet.