top of page

Zakaj včasih pogovorna psihoterapija ni dovolj? [2.del]

V prvem delu članka sem predstavil, kako zakrčenost tkiv in mišična tenzija predstavljata problem in oviro do zdravja, ter kako nam mišični oklep onemogoča, da bi se počutili zdravi, polni energije, notranje uravnovešeni in mirni.

Za zmanjševanje mišičnih napetosti in drugih tenzij, prestrukturiranje telesne drže in za delo s tkivi v globini so uspešne različne oblike telesne psihoterapije.

V telesni psihoterapiji namreč terapevtskemu pogovoru dodajamo različne oblike telesnega dela.

Delo s telesom je osnova. Telo je ključ in povezava do vsebin, ki jih nosimo v notranjosti. Telesna govorica nam nudi za delo precej več informacij kot zgolj pogovor. Pri delu tako velikokrat začnemo z opazovanjem notranjih telesnih senzacij in jih povežemo s težavami, s katerimi se v tistem trenutku srečuje klient in to je osnova za nadaljnje delo.

V praksi to pomeni, da v terapevtskem srečanju ne bova samo sedela in se pogovarjala, ampak se bova že v začetku znašla v stoji, včasih bova delala v hoji ali ob drugih oblikah telesnega gibanja, različnim delom telesa bova "dodajala telesni naboj", včasih bo potrebno katero izmed čustev telesno izraziti ipd.

Kateremu izmed blokiranih delov telesa tako včasih pomagamo z masažo. Pri masaži se npr. da začutiti, kateri deli telesa so sproščeni in pretočni, kje je tkivo trdo in napeto. Včasih so lahko te razlike vidne že na površini telesa, ko opazimo na različnih predelih telesa različno barvo kože.

V telesni psihoterapiji delamo z obema aspektoma – psihičnim in fizičnim. Ne samo da delamo z obema aspektoma, vidimo ju kot tesno povezana.

Psihološke težave povezujemo s senzacijami v telesu, hkrati pa telesnim težavam iščemo povezave v duševnih procesih.

Rezultat ozaveščene povezave med duševnim in fizičnim je največkrat občutek utelešenosti kot celote in prizemljenosti.

To pomeni biti tukaj in sedaj. Brez telesa to ni možno, in prava prisotnost v tukaj in sedaj je v resnici najprej izjemno dober občutek zaupanja v svojem telesu.

Če si zamislimo analogijo z računalnikom!

Telo si predstavljamo kot strojno opremo, medtem ko je duševnost na računalniku nameščena programska oprema. Programska in strojna oprema delujeta druga z drugo le, če skozi računalnik teče ravno pravi električni tok. Brez elektrike ne bo delovala ne strojna ne programska oprema. Težave imamo tudi, če računalnik priključimo na prenizko ali previsoko napetost. V takih primerih lahko strojno opremo tudi fizično poškodujemo.

Podobno je s človeškim telesom.

Povezava med telesnim in duševnim je energija. Energija je tista, ki jima dovoljuje, da se povežeta. Telo skozi celice, tkiva in mišice pretvarja energijo v delo in akcijo, medtem ko zavedno in nezavedno ukazuje telesu kako naj to energijo kanalizira in usmerja. Kdaj jo v katerem predelu telesa zadrži, kdaj jo spustiti ven, kako koordinirati določeno nalogo in konec koncev tudi, kako zdraviti samega sebe.

Občutek varnosti, občutek ljubljenosti, občutek lastne vrednosti, kompetentnosti ... vse to so »programi«, ki jih zadržujemo in poganjamo v svoji duševnosti.

Vsi ti občutki usmerjajo v telesu energijo na posebne načine, ki se lahko pokaže bodisi kot njeno potlačenje ali kot preplavitev. Da se spravimo nazaj v ravnovesje se moramo vzporedno z razumevanjem in ozaveščanjem samih občutkov spustiti tudi v globlje strukture v tkivih, ki so s temi občutki povezane.

Torej, ne bova delala samo z mišičnim oklepom, temveč delava tudi s karakternim oklepom.

Nezavedno se »skriva« v telesu in v telesu je zapisano vse, kar se nam do sedaj zgodilo.

Težave s telesom ali bolezen so način, kako nam telo in nezavedno sporočata, kar je naša glava največkrat dolgo časa ignorirala.

Izziv je skrit v temu, da nam telo sporoča svoje informacije v nam največkrat neznanem jeziku. V jeziku, ki se ga moramo na novo naučiti in za to potrebujemo čas.

Če se tega nismo naučili kot otroci, se potrebujemo tega naučiti kot odrasli. In ko se naučimo ta sporočila brati in jih uspemo ozavesti, telo odrešimo pomembne naloge. Naloge tistega, ki nam drži in za nas hrani izvorno sporočilo. Tenzija ali bolezen sta v tem primeru svobodni - in v resnici ju več ne potrebujemo.

Telo se lahko sprosti in energija lahko najde nove, bolj zdrave poti v telesu in na drugih nivojih našega bitja.

Preusmerimo jo lahko v ljubezen, sočutje, kreativnost, užitek ipd.

Pogoj za močan in neoviran energijski tok je sproščeno in »pretočno« telo. Pretočno telo je zdravo telo, in vedno velja, da sta zdrav duh in zdravo telo povezana.

Pretočnost telesa je znamenje pretočnosti tudi na vseh ostalih nivojih našega bitja – čustvenem, miselnem in duhovnem. In vodi k celostnemu zdravju in notranjemu zadovoljstvu.

Koristno!

V telesni psihoterapiji terapevtskemu pogovoru dodajamo različne oblike telesnega dela. Za razliko od klasične psihoterapije bo pri telesni psihoterapiji večkrat med nama prišlo tudi do fizičnega stika. Dotik je namreč izjemno dragocen vidik telesne psihoterapije! Je pa res, da je v naši slovenski družbi, ki je v resnici telesno precej »mrzla« družba, dotik implicitno povezan z nekaj slabega ali pa s seksualnostjo.


V telesni psihoterapiji delamo z obema aspektoma – psihičnim in fizičnim in ju vidimo med seboj tesno povezana. Psihološke težave povezujemo s senzacijami v telesu, hkrati pa telesnim težavam iščemo povezave v duševnih procesih. V telesu je zapisano vse, kar se nam do sedaj zgodilo. Pretočno telo je zdravo telo, in vedno velja, da sta zdrav duh in zdravo telo povezana.

* Samo je Core Energetics telesni psihoterapevt, izobraževanje je zaključil na nizozemskem inštitutu NICE - Netherlands Institute of Core Energetics. Živi in dela v Novi Gorici. Je poročen in oče dveh deklet.

Prijava na e-novice
Najnovejše objave
Priporočava
bottom of page