Kar od majhnega učim najine otroke

Izkušnjo svojega Življenja ustvarjamo skozi niz svobodnih izbir in s pomočjo svobodne volje. Izbira je orodje razvoja. V vesolju n-možnosti je izbiranje umetnost, ki se jo lahko priučimo.

 

 

Ko sta bili najini hčerki majhni, se z njima hvala bogu nisem šla veliko psihologije :)

 

Za to sem bila preutrujena in hkrati prelena.

 

Ena redkih stvari, ki pa sem ju sistematično učila - res od majhnega - pa je bila...

 

izbira.

 

Še sedaj se spomnim, kako sem jima dajala na izbiro dve žlički, vsako svoje barve. Ali dve igrački. Ali karkoli takega, kar se mi je zdelo primerno. Seveda so bile tudi stvari, ki niso bile predmet izbire - in tako je še vedno.... Ampak obstajale pa so tudi mnoge, ki so lahko bile!

 

Enostavno želela sem, da dobita temeljno izkušnjo, da v Življenju obstaja orodje izbire. Ta možnost v Vesolju obstaja in če jo imata vtisnjeno v njuno izkušnjo - bo to sčasoma postala njuna realnost.

 

Veliko ljudi ima v teh časih neskončnih možnosti težave z izbiranjem in odločanjem.

 

Izbiro čutijo kot muko, nujnost, nekaj tesnobnega.

 

Naj izberem A ali B ali F?

 

Kako naj izberem iz n-opcij?

 

"Ne morem, ne znam ...."

 

Skrivnost?

 

Ko se pri izbiranju zanašamo zgolj na razum, smo obsojeni na izgubljanje v neskončnih labirintih uma.

 

Izbira, ki je dobra, je vedno celostna, v njej so poravnana naša občutja, čustva in razum.

 

Naša odločitev bo ok, ko bomo argumente razuma in logike dopolnili z občutkom, ki ga izbira sproža v našem telesu.

 

Zakaj v telesu?

 

Ker je telo hiša naše Duše in zato kot 3D bitja samo skozi telo dobimo signale ali je naša izbira poravnana s tistim, kar je res v naše najvišje Dobro.

 

Kako to izgleda v praksi?

 

Predstavljate si najprej opcijo A in vse, kar je povezano z njo... poglejte v prihodnost. Vse okoliščine, kako ste vi, kje ste, kako se počutite, kako so ljudje okoli vas.

 

In potem poglejte, kaj vam sproži v telesu: telo postane zakrčeno ali sproščeno?

 

Kakšen je občutek, ko vizualizirate izbiro A?

 

Isto potem naredite z opcijo B.

 

In potem F.

 

Kar iščemo, je presek argumentov logike in razuma ter hkrati občutkov, ki izhajajo iz Ljubezni.

 

Ta presek bomo vedno prepoznali skozi fuzijo občutenja in razuma:

 

  • v občutku kot nekaj svetlega, lahkega, dihajočega, mehkega in sproščujočega,

  • na nivoju razuma kot "common sense" ali zdravo kmečko pamet.

 

Karkoli pa naše telo zakrči in/ ali je skregano z razumom + logiko, naj gre začasno na odlog... saj veste, v folder "under construction".

 

Preprosto - ni še zrelo.

 

Preprosto - naj še malo počaka.

 

Imamo čas, dovolj časa.

 

In dekleti?

 

To, kar sta bili pri šestih mesecih pisani žlički iz DM-ja, danes postopoma postaja zavedanje, da je Življenje njuno in da ga kreirata preko niza zavestni izbir in da imata za to vso 

 

odgovornost.

 

Ko imamo problem, ga tipično najprej prepoznamo v okolju, preko projekcije. Vsi to naredimo. Poglejte otroke. Je razvojno; otroci vedno "krivijo" druge za svoje probleme, na njih prenašajo odgovornost. 

 

Kar jih mi učimo je, da imajo vedno svoj delež in da je odgovornost v resnici njihova. 

 

Moja hči mi je prejšnji teden rekla, prav jezno:

 

“Mama, vem, da nisi držala pesti, ko sem pisala test, ker nisem nič znala!!!”

 

Rekla sem ji:

 

“Res jih nisem držala, imaš čisto prav, ampak ljubica, mi je žal - znala nisi zato, ker se nisi pripravila, saj veš to, ane?”

 

In potem je prišla, čez par dni, vsa vesela:

 

“Mami, vem, da si danes zjutraj držala pesti, test mi je šel ful dobro!”

 

In jaz, iskreno in spet:

 

“ Ja super! Čestitam, si vesela! Saj veš, da te močno podpiram, ma ti moram tudi čisto iskreno povedati, da jih tudi tokrat nisem držala; sem delala. In dobro si pisala zato, ker si sama izbrala, da znaš in si zato znala, saj razumeš to, ane?”

 

Tisto, kar je enkrat žlička, potem počasi postane dojemanje tega, da ni magičnih rešitev zunaj, obstaja pa prevzemanje odgovornosti za svoje izbire.

 

In seveda, vedno obstajajo zunanje okoliščine: za nas enostaven test ali zahteven test.

 

Ampak nikoli ni nikogar, ki bi ga delal namesto nas.  

 

Na koncu to postane življenje v katerem vemo, da energija sledi misli in da sprememba misli ter spreminjanje občutkov ter ustrezna akcija ustvarja možnost za kreiranje novih realnosti.

 

Kot otroci se tega učimo, kot odrasli pa naj bi razumeli:

 

energija v ozadju naše izbire vedno določa kvaliteto posledice, ki preko izbire nastane.

 

Ker smo ustvarjalci lastnega življenja in to počnemo skozi niz zavestnih izbir.

 

<3

 

Koristno!

 

Še ena dobra stvar tega, da dobro razumemo duhovni zakon izbire pa je, da s tem, ko vemo kje je naša odgovornost,  tudi dobro zaznavamo in vemo, kje ni več. Tema za prihodnjič:)

 

 

** Tina Božič je individualna in skupinska psihoterapevtka ter psihologinja, živi in dela v Novi Gorici. Mama dveh deklic in za vse, kar je lepo, ker ima dušo. Tradicionalno psihoterapijo razširja z energijsko psihologijo ter delom z duhovnim svetom.  

 

PS. Prvič bereš najin blog? Pridruži se vsem, ki nam ni vseeeno, kam gre ta svet & zato živimo zavestna življenja, na inteligenten način ;) Vpiši tvoj e-mail tu spodaj ... in se beremo <3 

 

Please reload

Prijava na e-novice
Kategorije
Please reload

Priporočava

Stres, polivagalna teorija in semafor treh stanj

1/10
Please reload

Najnovejše objave
Please reload

© 2009-2020 Božič Psihoterapija. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo in obvestilo o piškotkih.

Izdelava spletne strani Samo in Tina Božič & Darka