"Negativnosti"

Predvsem lastne. Jih kar ne maramo. Se jim izogibamo in nočemo poslušati o njih, tudi lajkamo ne, kar nas spominja nanje. "Nasmej se, vzravnaj se, dej sprosti se no malo." Govorimo sami sebi in nam govorijo drugi. Resnica je, da nas od majhnega učijo, da žalost in strah nista normalna. Otroci, običajno najkasneje v nižjih razredih osnovne šole, to večinoma dojamejo na polno in postanejo male čustvene plombe.Tudi tisti, ki so še bili čustveno pretočni - nekatere namreč trenirajo od rojstva, da ne smejo biti - hitro dojamejo, da se "med ljudmi" ne joče in ne kaže strahu.

 

Potrudijo se, da postanejo podobni večini; nič hujšega ni za otroka, kot da te drugi nimajo radi.

 

Otroci zrastejo v odrasle in odrasli počnemo isto; za večino nas je najhujše, da nas drugi nimajo radi. Zato tudi skrivamo svoje nemočne in prestrašene dele, kar je v bistvu hkrati tudi pametno, saj je norost št.2, da jih kažemo pred svetom, ki jih ne sprejema.

 

Težava nastane, ko to delamo tako močno in temeljito, da mi sami pozabim nanje.

 

Sami sebe prepričamo, da smo brez njih, da smo super in fajn - in okolje nam pogosto to zrcali, podpira nas v tem in ojačuje lepe slike, lep izgled.

 

Lepe maske, vse lepo in vse prav.

 

Potem pa se zgodi, kar se je meni in se je vam in se mora zgoditi, saj je neizbežno. 

 

Vsa ta energija, ki smo jo poskušali spraviti v lep paketek - za kar smo porabili ogrmno energije! - in ga zakopati 3 metre pod zemljo, eksplodira. Najprej malo popiska, popiska še malo, nato pa enostavno odpili ventil. In mi se čudimo in ugibamo, sredi popolnega kaosa in zmede, od kje vsa ta tesnoba, deprasto počutje, slabo počutje, eksplozivost, utrujenost, nespečnost, obupni PMS-ji, neprestane bolečine v glavi in hrbtu?

 

Največkrat potem najprej iščemo telesne vzroke, pa ne, da bi jih želeli, le dušimo zdravnike, indijske, kitajske ali naše, ker bi v enem delu, bodimo iskreni,  

 

vsi naredili vse, da nam ne bi bilo treba nič narediti

 

in da bi maska stala lepa, svetla in bleščeča.

 

Ljudje ne maramo svojih negativnosti.

 

Nočemo pogledati v dele, ki niso lepi, svetli in sijoči.

 

Res se jim izogibamo in to počnemo samo in zgolj zato, ker večina ljudi to počne.

 

V bistvu nismo krivi. Ni zanalašč. Družba je taka in deluje na ta princip in na nas je, da to ozavestimo in poiščemo spodbude in vodenje, da bi lahko delali tudi drugače. Naravno. Ker socialno sprejemljivo in nagrajeno je, da smo lepi in prilagojeni.

 

Je normalno, ni pa naravno, nositi lepe friske. 

 

Resnica pa je, da nikoli ni vse samo dobro. Nikoli ni vse pozitivno. Če poznate koga, ki je vas v to skuša prepričati in se močno trudi, da je 24/7 prijazen in dober in pozitiven... no, verjemite mi, da nočete biti zraven, ko bo eksplodiralo.

 

Ne more biti in nikoli ne bo, vse samo Dobro, ne na planetu Zemlja, v svetu nasprotij. Te Realnost ne zmoremo transformirati. Realnost je realna in v boji z njo ne bomo nikoli zmagali. 

 

Mala skrivnost je, da se jo lahko naučimo uporabljat; z njo sodelovati.

 

Recimo tako, da dojamemo, kako pretopiti negativnosti, da pridemo do resnične Svetlobe?

 

Da ne ostajamo v prazni in umetni svetlobi, ki jo časti in spodbuja družba.

 

Ko nam Realnost ugasne umetne luči, namreč najprej ugledamo in začutimo negativnosti. In Realnost prav nič ne zanima, če tega ne maramo. Če želimo postati in ostati avtentični, jih bomo morali sprejeti - vsakič znova.

 

Ni zdravljenja in ni skrivnosti, ki bi to odstranila:

 

probleme,

skrbi,

trpljenje,

umiranje,

revščino,

nepravice,

bolezni...  

 

... in vse ostalo, kar naš razvajen, princeskast Ego označuje kot "negativno".

 

Šele ko se zaprejo umetne luči in se v temnih sekvencah Življenja soočimo z negativnosti, pride na vrsto Svetloba.

 

Ker znotraj vsega je vedno Svetloba.

 

Vedno.

 

Hkrati pa ni edino, kar je.

 

In prej ko to sprejmemo, lažje nam je.

 

In hitreje prihajamo do resnične Svetlobe, vsakič znova.

 

<3

 

 

Koristno! 

 

John C. Pierrakos je utemeljitelj telesne psihoterapije Core Energetics. V Core Energeticsu se v prvih dveh fazah dela ukvarjajo točno s tem, kar pišem zgoraj. Prva stopnja je "preboj maske" in druga je "transformacija negativnega selfa", ki se skriva točno za masko. In to je ključ do vhoda v tretjo fazo dela v Core Energeticsu, v "višji jaz" - področja našega bitja, ki je povezano z Ljubeznijo, Resnico, Kreativnostjo, pristnim Sočutjem. Četrta faza? Ko živimo svoje poslanstvo - akcija je usklajena s tem, kdo globoko v sebi vemo, da smo... 

 

 

** Tina Božič je individualna in skupinska psihoterapevtka ter psihologinja, živi in dela v Novi Gorici. Mama dveh deklic. Ima <3 vse, kar je lepo, ker ima dušo. Tradicionalno psihoterapijo razširja z energijsko psihologijo in delom z duhovnim svetom.  

 

PS. Prvič bereš najin blog? Pridruži se vsem, ki nam ni vseeeno, kam gre ta svet & zato živimo zavestna življenja, na inteligenten način ;) Vpiši tvoj e-mail tu spodaj ... in se beremo <3 

 

 

 

Please reload

Prijava na e-novice
Kategorije
Please reload

Priporočava

Stres, polivagalna teorija in semafor treh stanj

1/10
Please reload

Najnovejše objave
Please reload

© 2009-2020 Božič Psihoterapija. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo in obvestilo o piškotkih.

Izdelava spletne strani Samo in Tina Božič & Darka