top of page

Kolikokrat na teden je že treba seksati?

Počasi se oddaljujemo od glavne železniške postaje v Milanu. Udobno sem se namestil, predse sem postavil računalnik. Čas je, da dokončam post, o katerem se s Tino pogovarjava že kar nekaj časa. Po štiridnevnem workshopu me čaka pet ur vožnje z vlakom nazaj domov. Utrujen sem, a hkrati izpolnjen. Poln vtisov in novih spoznanj o sebi in drugih. Predvsem pa fasciniran nad novimi načini, kako lahko delamo s temo seksualnosti. Pure joy!

Spet sem imel privilegij biti in delati med ljudmi, s katerimi smo si pristno delili interes spoznavati tiste naše notranje dele, ki se pridno skrivajo v nezavednem, ter pričarati izkušnjo, ki nas vse pelje dlje in mnogo globlje vase.

Tokrat se vračam iz delavnice telesnega psihoterapevtskega pristopa Pelvic-Heart Integration®*.

"Integracija medenice in srca", kot bi se glasil prevod, je telesno psihoterapevtski pristop, v katerem se na zahodnjaški način učimo, kako preseči eno največjih ran zahodne družbe - razcep med glavo in telesom, predvsem pa aspekt tega, razcep med seksualnostjo in ljubeznijo, med notranjim moškim in ženskim delom, med spolnimi organi... in srcem.

Seks ali ljubezen?

Vsakdo, ki je na poti notranje preobrazbe - in se ne zadovolji samo s tem, da mu je "malo bolje"... hkrati pa je že prešel najgloblje, prvinske tesnobe povezane s preživetjem, se na poti prej ali slej sreča z vprašanjem seksualnosti.

Predvsem z odnosom med seksualnostjo in ljubeznijo.

In tako kot vedno, se vse začenja že v otroštvu.

Svobodno občutenje in izražanje vzburjenja v medeničnem obroču je dejansko zaključna faza naravnega, naraščajočega energijskega toka v otrokovem razvoju in hkrati osnova za kasnejši odnos do njegove lastne seksualnosti.

Otroška seksualnost je zadnja postaja v kompleksnem otrokovem energijskem razvoju.

Ker življenje ni idealno in zahteva določene prilagoditve na družbo kot celoto, je tudi naravni, naraščajoči energijski tok v otrokovem razvoju popravilu vedno tako ali drugače omejevan in zatiran.

Otroški razvoj se zaključi z izražanjem in ekspresijo tega energijskega toka, pri čemer pa je seveda najbolj pomembno, na kakšen odziv to izražanje naleti pri otrokovih starših. In to ne velja samo za zadnjo, ampak tudi za vse predhodne faze v otrokovem. Glede na to, kdaj so se te omejitve dogajale in kakšna je bila njihova intenziteta je odvisno, kakšne čustvene rane nosi človek s seboj v življenju in kako se bodo te rane v telesu "zapekle" v obliki raznih tenzij in napetosti, predvsem pa v težavah na čustvenem nivoju in v odnosih z drugimi ljudmi.

In tako kot je seksualnost zadnja postaja v kompleksnem otrokovem razvoju, tudi v osebnostnem razvoju v odraslosti pride seksualnost v resnici na vrsto kot eden zadnjih problemov - ali pa prvi.

Sploh pri moškemu je to eden najmočnejših signalov.

Moški se z veliko verjetnostjo najbolj polno zave, da je potrebno v življenju nekaj spremeniti, ko ga "življenje udari" po njegovi spolnosti.

Velikokrat se to kaže v miselni preokupaciji s seksom ali pa z izogibanjem. Včasih mu žena sporoča, da ni zadovoljna z njegovo seksualnostjo - te je preveč ali pa povsem premalo.

V vsakem primeru želi moški imeti svojega korenjaka največkrat pod strogo kontrolo in pričakuje delovanje na ukaz.

V akcijo bi moral stopiti tolikokrat, kot se njemu - njegovemu ego oziroma glavi - zdi "prav" in primerno. Dolžina spolnega odnosa bi morala trajati ravno toliko časa kot je, spet, "prav" in primerno. Pri tem je kriterij za "prav" seveda umetni družbenimi konstrukti o spolnosti, ki se ga moški nauči navečkrat skozi pornografijo.

Seveda, tudi ženske lahko preveč pozornosti namenjajo seksualnosti. Vendar je to redkeje kot pri moških. Ženska svojo seksualnost velikokrat zanika ali pa je do nje odklonilna.

Predvsem pa se veliko žensk v seksualnosti moškemim podreja.

Poskušajo se prilagoditi in mu ugajati. Če hoče moški seks vsak dan, to za žensko pomeni seks vsak dan, ne glede na njeno počutje in zaznave. Če moški ne želi seksa več kot 3x na leto to pomeni seks 3x na leto, ne glede na njeno počutje in zaznave.

Spolnost je lahko polje mučnega medsebojnega obračunavanja prav v vsakem odnosu.

In težave v spolnosti so, ko zdravniki izključijo organske disfunkcije, v resnici vedno odnosno-čustven problem.

To velja za težave z impotenco, frigidnosto, vaginizmom, erekcijo v neprimernih trenutkih ali težave s prezgodnjim izlivom. Vse to kaže na problem v odnosu do sebe, svojega telesa ter telesa in bitja svoje partnerke ali partnerja.



Rešitve?

Že samo preusmeritev fokusa od pričakovanj, kakšna naj bi seksualnost morala biti, bi za vse nas pomenilo ogromno olajšanje.