Razgibajmo dušo, prebudimo telo

Sobota, ura je 7:20. Še četrtič sem ugasnil budilko. Če tokrat zaspim nazaj, se brez dvoma ne prebudim več pravočasno. Sem na Nizozemskem, drugi dan enega izmed modulov, ki so del izobraževanja iz telesne psihoterapije. Čez deset minut se začne vsakodnevna jutranja vadba v skupini, za celotno Core Energetics skupnost. Morning bodywork exercise class.

 

 

Vse me boli. Občutek imam, da ni mišice v telesu, ki ne bi bila boleča. Bolečino avtomatično primerjam z »musklfibri« po intenzivnih treningih karateja ali večurnih tekih. Pomislim na včerajšnji dan. Še pred samim začetkom seminarjev sem zjutraj delal individualno terapijo, nato nadaljeval z delom pred celo skupino, potem celodnevna predavanja in moška skupina pozno zvečer. Po eni strani sem vesel, da je danes šele drugi dan štiridnevnega modula in da imam dovolj časa za integracijo vsega dogajanja. Po drugi strani pa me malo skrbi, kako bo v prihajajočih dneh. Vedno je namreč aktivno.

 

Z muko vstanem s postelje. Na hitro se oblečem, grem na wc, umijem zobe. V centralni prostor, kjer je zbor celotne skupnosti – vseh študentov vseh štirih letnikov, asistentov in učiteljev, mi uspe priti celo nekaj minut pred začetkom. Več deset ljudi se že pridno razteza, ostali klepetajo in se pozdravljajo, večina jih šele vstopa v velik prostor z zelenimi tli in tapetami gozda. Zleknem se na tla in se minimalno raztezam.

 

Jutranje telesne vaje vodijo asistenti. Zaželim si, da bi današnjo vadbo začeli z ležanjem in delom na tleh. Zaslišim glas: »Find your space. Stand on your feet. Start rotating your right ankle. Say hello to your ankle...

 

Z odporom se dvignem. Začnem s prebujanjem telesa, ki je v resnici tudi razgibavanje moje duše.

 

Čez približno eno uro sem na zajtrku. Prerojen. Še vedno sem utrujen, vendar sta telo in glava pripravljena nov in zanimiv dan!

 

Občutek vitalnosti in živosti v telesu je eden pomembnih učinkov take vadbe. Odvisen je od tega, v kakšnem stanju smo, ko z vadbo začnemo. Če smo pred vadbo razdraženi, pod stresom, je lahko njen učinek prav kontrasten. Na koncu smo bolj umirjeni, prizemljeni in povezani s seboj na pomirjujoč način.

 

Taka vadba vsebuje različne vadbene elemente, ki jih lahko med seboj poljubno kombiniramo. Odvisni so časa v dnevu. Take vaje lahko delamo kadarkoli. Najpogosteje je to zjutraj, popoldne ali zvečer po napornem dnevu.

 

Največkrat začnemo z raztezanjem delov telesa, ki so v stiku s tlemi. Začnemo s stopali in nadaljujemo proti glavi. Poudarek je na zaznavanju stika s podlago, zavedanju prisotnosti tukaj in sedaj. Gojimo odprtosti za celoten spekter občutkov, ki jih lahko ob gibanju telesa občutimo, v razponu od bolečine do ugodja.

 

Osnovna pozicija telesa je stoja na nogah, pri čemer sta stopali obrnjeni naprej in narazen v širini ramen, kolena so rahlo pokrčena in roke sproščeno spuščene ob telesu, dlani obrnjene naprej.

 

V tej poziciji je telo idealno pripravljeno na raziskovanje notranjih telesnih senzacij, opazovanje različnih tenzij in občutenja celotnega spektra občutkov. Osredotočeni smo na notranjost in na dihanje.

 

Včasih telesu pomagamo s t.i. pretiranim premikanjem nekaterih delov telesa (npr. gibanje ramen pri dihanju) ali pa ga, kot rečemo, napolnimo z nabojem (»charge«). Ko smo sposobni telo osvoboditi mišičnih tenzij bo »pretočno telo« namreč omogočalo nemoten pretok telesne energije. To dosežemo predvsem z vajami, v katerih z mišično aktivnostjo aktiviramo mišično kontrakcijo in poglobimo naše dihanje.

 

Poleg principa polnjenja (»charge«) je pomemben tudi princip praznjenja (»discharge«). Do praznjenja pride takrat, ko se pojavijo neprostovoljna gibanja določenih delov telesa, v obliki vibracij oziroma tresenja telesa. Na ta način telo sprosti določene napetosti in občutke, ki lahko varirajo od bolečih in neprijetnih občutkov do občutenja ugodja, veselja in radosti.

 

Cilj vadbe je prebuditi življenjsko silo v posamezniku, sprostiti mišično napetost in prebuditi telo od glave do prstov na stopalih.

 

Mogoče se sprašuješ, kakšna je razlika med to in ostalimi oblikami vadbe?

 

Ena izmed pomembnih razlik je naša močna osredotočenost pri izvajanju vaj. Večina med nami se precej dobro zaveda, kaj ponavadi razmišljamo med vadbo. Med kondicijskim treningom nam lahko misli gredo nekako takole: »Kaj mi je bilo tega treba«, »Dovolj imam, utrujena sem«. Med treningom karateja nam misli lahko gredo v smislu: »Še 20 mawashi gerijev naredim in mogoče bo brca podobna temu, kar hoče od mene trener!«, »Kaj je že za en udarec pri tistem obratu v tej kati?«. Ali pa med tekom: »Še 10 minut zdržim in mogoče si lahko zvečer privoščim eno sladico.« Včasih med vadbo enostavno razmišljamo, kaj vse moramo naslednji dan postoriti v službi.

 

Pri Core Energetics vadbi se osredotočamo na to, kaj čutimo in zaznavamo v telesu. Niso pomembne mišice, gibčnost, kondicija, pravilnost izvajanja zaporedja nekih gibov. Vse to je v drugem planu. Pomembne so naše izkušnje. Pomembno je to, kar zaznavamo ob tem, ko se gibljemo.

 

Primer iz prakse: Recimo, da delamo z medeničnim obročem. Veliko ljudi ima težavo z odprtim in naravnim premikanjem tega dela telesa. Med premikanjem medeničnega obroča se lahko v taki skupinski vadbi – v prijaznem in sproščenem vzdušju, kjer imamo podporo in vodenje, povsem v miru sprašujemo in raziskujemo:

 

  • Sem vesel ali žalosten? Sem otopel?

  • Kakšno je dihanje sedaj? Plitvo ali globoko?

  • Je dihanje v katerih delih telesa omejeno?

  • Je čeljust sproščena ali napeta?

  • Kako se počuti moj trebuh?

  • Se sploh zavedam svojega medeničnega obroča?

  • Ga čutim?

  • Kaj je tisto, kar zadržujem v njem?

  • Strah ali sram?

  • Mogoče užitek?

 

John Pierrakos, ameriški psihiater grškega rodu in ustanovitelj telesnega psihoterapevtskega pristopa Core Energetics je bil mnenja, da se ljudje najbolj od vsega bojimo užitka. Stopnja, do katere se izogibamo bolečini v življenju je namreč podobna stopnji, do katere se izogibamo užitku.

 

Karkoli je že skrito v naših telesih, je naše. Raziskovanje tega je včasih boleče, včasih pa je enostavno užitek.

 

Pridruži se nam!

 

Dobrodošla oziroma dobrodošel!

 

 

 

Koristno!

 

Vadba je namenjena poglabljanju stika s telesom in ni namenjena dokazovanju npr. vzdržljivosti, gibčnosti ali moči - niti samemu sebi ali drugim, niti ni njen namen doseganje kakšnih ciljev v čustvenem smislu. Vaje izvajamo preprosto zato, da:

  • ostajamo v stiku s telesom in s svojimi občutki,

  • razvijamo zavedanje naših notranjih telesnih senzacij in

  • urimo pozornost na občutke medtem ko se gibljemo.

Ključ pri izvajanju vadbe je sočutje do samega sebe!

 

 

* Samo zelo uživa pri delu 1:1 in skupinskem delu. Izkušnje z delom s skupinami je nabiral na različne načine: v športu, v izobraževanju in v psihoterapevtskem procesu. Zaključil je triletno izobraževanje iz Core Energetics-a v okviru Swiss Institute of Core Energetics. Trenutno je specializant telesne psihoterapije na nizozemskem inštitutu Netherlands Institute of Core Energetics. Je mojster karateja in opravil je vsa usposabljanja v okviru Karate zveze Slovenije ter pridobil naziv vaditelj karateja. Po osnovni izobrazbi je profesor fizike. Preden je odprl svojo prakso, je veliko let poučeval fiziko na gimnaziji in delal kot svetovalec za fiziko na Zavodu za šolstvo.

 

 

 

Please reload

Prijava na e-novice
Kategorije
Please reload

Priporočava

Stres, polivagalna teorija in semafor treh stanj

1/10
Please reload

Najnovejše objave
Please reload

© 2009-2020 Božič Psihoterapija. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo in obvestilo o piškotkih.

Izdelava spletne strani Samo in Tina Božič & Darka