top of page

Kako prepoznam zame dobre odnose?

Dobri odnosi so hranljivi. Za obe strani. Veliko je vitaminov, mineralov, dobrih sladkorjev, vlaknin. Veliko je svežine in malo junk fooda, malo industrijsko predelane hrane, ki na policah stoji petsto let. Dobri odnosi so podpirajoči in to vedno velja za obe strani.


Kar je hrana za naše telo, so odnosi za psiho.


V dobrih odnosih se notranje širimo in postajamo vedno bolj mi, taki kot smo v resnici, polni samosvojih potencialov in kreativnosti. Taki, kot je bilo mišljeno, da postanemo; iz našega jedra, od tam, kjer smo povezani z večnostjo; iz naše duše. Ta trend vidimo in opazujemo skozi čas. Leto, dve, pet, deset, petindvajset.

Dobri odnosi delujejo kot spodbuda.


Gremo tja, kamor sicer ne bi. Od sebe damo več, kot smo si kadarkoli mislil, da lahko. Oblikujemo življenje, o katerem nismo upali niti sanjati. Ko naletimo na strahove in ovire, jih s pomočjo dobrih odnosov pretehtamo, pomirmo, preskočimo in najdemo naslednjo možnost.

Dobri odnosi niso samo katalizatorji rasti. Katalizatorji namreč vstopajo v reakcijo in iz nje potem izstopajo nespremenjeni.


V dobrem odnosu pa nihče, ki vstopi, ne izstopi nespremenjen.

Dobri odnosi so enostavno dobri.

They feel good.

V dobrem odnosu čutimo, da obstajamo v sozvočju, in ta občutek sozvočja je nekaj, kar nam prija, nam koristi, pomaga.

Naš organizem je fiziološko narejen tako, da je telesno bolj odziven na negativno kot pozitivno. Hkrati pa imajo dobra in prijetna občutja magičen učinek, da lahko nevtralizirajo negativna - temu rečemo "undoing effect". Pozitivni občutki – določena količina dobrih občutkov! - vpliva na moč imunskega sistema, niža nivo stresa, niža krvni tlak, umirja srčni utrip in nas naredi priljudne, torej take, da so ljudje potem nekako radi v naši družbi.

Da pa smo res srečni - da cvetimo – potrebujemo točno določeno razmerje med dobrimi in slabimi doživljanji v odnosu.

Vprašanje zate! Se ti običajno v dnevu zgodijo najmanj trije (3) pozitivni občutki na enega (1) neprijetnega, negativnega?

Če je tako, potem po vsej verjetnosti sodiš med 20% ljudi, ki so na splošno zadovoljni z življenjem in cvetijo.

To, da za ravnovesje potrebujemo več dobrega kot slabega – velja za vse odnose. V dobrih partnerskih razmerji je razmerje med pozitivnimi in negativnimi interakcijami še višje, v skupinah oziroma ekipah, timih, pa še višje.


Za nevtralizacijo ene same (1) negativne izkušnje v partnerskem odnosu namreč potrebujemo kar pet (5) pozitivnih izkušenj.

Torej, en sam negativen komentar, ki me globoko prizadene, potrebuje za nevtralizacijo pet pozitivnih, naknadnih izkušenj, s pomočjo katerih se mi spet uravnoteži prevladujoč občutek, da je v odnosu vse ok.

Se ti to zdi veliko?

Če živiš v dobrih odnosih, verjetno ne. Če pa živiš v neprijetnih, celo ogrožujočih odnosih, pa se lahko zdi celo nedosegljivo :(


V dobrih odnosih obstaja obilje dobrih stikov. Veliko je spodbude, prijaznih besed, topline, objemov, dotikov, občutka … spoštovanja, sprejemanja in ta občutek, da smo slišani in videni in prepoznani taki kot smo. In da lahko dajemo to tudi nazaj.

V dobrih odnosih ni vse idilično, mavrično, kristalno, sladko. Vsekakor pa pozitivno zagotovo pretehta negativno.

Ob stiku z nekom, ki je za nas dober – in mi zanj, vsakič znova za en odtenek bolj osvobodimo sebe. Kar se običajno čuti kot prijetno. Čutimo svoje svetle dele in tudi tiste bolj temne, vendar učenje poteka skozi spoštovanje, razumevanje in sprejemanje.

Ni pomembnega prostora za bolečino, trpljenje, strah in laž.

Ko do tega pride, se lahko pogovorimo – ker se želimo pogovoriti, na obeh straneh. Tudi če se stik ali pa celo odnos za nekaj časa prekine ter se iz njega umaknemo, je vsakič znova na obeh straneh pripravljenost, da se zakrpajo luknje v mostovih med nami.

Predvsem pa, v dobrih odnosih smo lahko resnični. Ni nam treba igrati. Fake it! tu ne velja, igra ni cenjena. Kar šteje, je resnica.

Preprost test ali je odnos dober zame

Praktično sito, skozi katerega lahko spustimo vsak odnos, je zelo preprosto. Zanj sem izvedela od Lyncha, ko sva odhajala v Sonoransko puščavo. Zamislimo si odnos z nekom, ki nam je pomemben. Sebe, njega - atmosfero med nama. Občutek odnosa, vsebino odnosa. Nato se zamislimo in se vprašamo, zelo iskreno in 100% pogumno:

  1. Se v tem odnosu izražam jasno: govorim mojo resnico?

  2. Sem sposobna na najin odnos pogledati iz njegove perspektive?

  3. Mu zaupam?

  4. Sem ga sposobna poslušati in zares slišati, kaj mi pripoveduje?

Če karkoli od tega ne prestane tega preprostega presejalnega testa ... torej ostane na situ, ker je preveliko, da bi šlo skozenj... potem bo potrebno spremeniti navigacijo. Nismo namreč v temu, čemur Lynch reče "resnični odnos".

Ko nismo v resničnem odnosu, smo lahko le v lažnem.

Kar preprosto pomeni, da določene dele sebe skrivamo pred samim sabo in drugim.