Kako prepoznam dober odnos [1.del]

Dobri odnosi so hranljivi. Za obe strani. Veliko vitaminov, mineralov, dobrih sladkorjev, vlaknin. Veliko svežine. Malo junk fooda, malo industrijsko predelane hrane.

 

 

Kar je hrana za naše telo, so odnosi za našo psiho. V dobrih odnosih se notranje širimo in postajamo vedno bolj mi.

 

To vedno velja za obe strani.

 

Čutimo, da skupaj in vzajemno rastemo. Vedno bolj postajamo resnični. Taki, kot je bilo mišljeno, da postanemo. Iz našega jedra. Od tam, kjer smo povezani z večnostjo. Iz naše duše.

 

Ta trend vidimo in opazujemo skozi čas. Leto, dve, pet, deset, petindvajset.

 

Dobri odnosi delujejo kot spodbuda.

 

Gremo tja, kamor sicer ne bi. Od sebe damo več, kot smo si mislil, da lahko. Oblikujemo življenje, o katerem nismo upali niti sanjati. Ko naletimo na svoje strahove in ovire, jih s pomočjo dobrih odnosov pretehtamo, pomirmo, skočimo na drugo stran ali najdemo naslednjo možnost.

 

Dobri odnosi niso samo katalizatorji rasti. Katalizatorji vstopajo v reakcijo in iz nje izstopajo nespremenjeni. V dobrem odnosu pa nihče, ki vstopi, ne izstopi nespremenjen.

 

Dobri odnosi so enostavno dobri.

 

They feel good.

 

V dobrem odnosu smo v sozvočju, v resonanci. In občutek sozvočja – harmonije, balansa - je vedno ok.

 

Prijetno.

 

 

Dejstvo je, da je naš organizem fiziološko narejen tako, da je telesno veliko bolj odziven na negativno kot pozitivno.

 

Hkrati pa je tudi res, da imajo dobra in prijetna občutja magičen učinek, da lahko nevtralizirajo negativna  (temu rečemo "undoing effect").

 

Pozitivni občutki – določena količina dobrih občutkov! - vpliva na moč imunskega sistema, niža nivo stresa, niža krvni tlak, umirja srčni utrip in nas tudi naredi priljudne, torej take, da so ljudje radi v naši družbi.

 

Da smo res srečni - da cvetimo – potrebujemo v svojem življenju imeti točno določeno razmerje med dobrimi in slabimi doživljanji v odnosu. 

 

Vprašanje za vas! Se vam v vašem življenju, iz dneva v dan, zgodijo najmanj trije (3) pozitivni občutki na enega (1) neprijetnega, negativnega?

 

Če je tako, potem po vsej verjetnosti sodite med 20% ljudi, ki so na splošno zadovoljni z življenjem... in cvetijo.

 

To, da za ravnovesje potrebujemo več dobrega kot slabega – velja za vse odnose. V dobrih partnerskih razmerji je razmerje med pozitivnimi in negativnimi interakcijami višje, v skupinah oz. timih še višje.

 

Za nevtralizacijo ene same negativne izkušnje v partnerskem odnosu potrebujemo kar pet pozitivnih izkušenj. En (1) negativen komentar potrebuje za nevtralizacijo pet (5) pozitivnih izkušenj, s pomočjo katerih se nam spet uravnoteži prevladujoč občutek, da smo ok.

 

Se to zdi veliko?

 

Če živimo v dobrih odnosih, verjetno ne.

 

Če živimo v neprijetnih in ogrožujoči morda celo nedosegljivo.

 

:(

 

 

Lahko si predstavljamo, da v dobrih odnosih obstaja obilje dobrih stikov.

 

Veliko spodbude, prijaznih besed, topline, objemov, dotikov, občutka … spoštovanja, sprejemanja in ta občutek, da smo slišani in videni in prepoznani taki kot smo. In da lahko dajemo to tudi nazaj.

 

V dobrih odnosih ni vse idilično, mavrično, kristalno, sladko.

 

Vsekakor pa pozitivno zagotovo pretehta negativno.

 

Ob stiku z nekom, ki je za nas dober – in mi zanj, vsakič znova za en odtenek bolj osvobodimo sebe. Kar se običajno čuti kot prijetno. Čutimo svoje svetle dele in tudi tiste bolj temne, vendar učenje poteka skozi spoštovanje, razumevanje in sprejemanje.

 

Ni pomembnega prostora za bolečino, trpljenje, strah in laž.

 

Ko do tega pride, se lahko pogovorimo – ker se želimo pogovoriti, na obeh straneh. Tudi če se stik ali pa celo odnos za nekaj časa prekine ter se iz njega umaknemo, je vsakič znova na obeh straneh pripravljenost, da se zakrpajo luknje v mostovih med nami.

 

Predvsem pa, v dobrih odnosih smo lahko resnični. Ni nam treba igrati. Fake it! tu ne velja, igra ni cenjena. Kar šteje, je resnica. 

 

 

 

Praktično sito, skozi katerega lahko spustimo vsak odnos, je zelo preprosto. Povedal mi ga je Lynch, ko sva preživljala dneve v "njegovi" puščavi ameriškega jugozahoda. Gre pa takole... Zamislimo si odnos z nekom, ki nam je pomemben. Sebe, njega - atmosfero med nama. Občutek odnosa, vsebino odnosa. Nato se zamislimo in se vprašamo, zelo iskreno in 100% pogumno:

 

  1. Se v tem odnosu izražam jasno: govorim mojo resnico?

  2. Sem sposobna na najin odnos pogledati iz njegove perspektive?

  3. Mu zaupam?

  4. Sem ga sposobna poslušati in zares slišati, kaj mi pripoveduje?

 

Če karkoli od tega ne prestane tega preprostega presejalnega testa ... torej ostane na situ, ker je preveliko, da bi šlo skozenj... potem bo potrebno spremeniti navigacijo. Nismo namreč v temu, čemur Lynch reče "resnični odnos".

 

In ko nismo v resničnem, smo v lažnem.

 

Kar preprosto pomeni, da določene dele sebe skrivamo pred samim sabo in drugim.

 

Seveda imamo svoje razloge za to. In človek na drugi strani ima njegove razloge za to. Vendar nam to zavedanje samo po sebi ne reši problema. Laž nikoli ne postane resnična. Zavedanje pa je samo prvi korak k spremembi. Resnična rast je dejanje, je akcija.

 

Je učenje drugačnega ravnanja sredi viharja ... ali kar tako.

 

Zato so odnosi včasih tako zakomplicirani.

 

Ker dejansko potrebujemo za dober odnos dva – dva odprta posameznika, ki sta pripravljena to kompleksnost odnosov razumeti in živeti.

 

In kompleksnost življenja s časom samo narašča. Zato na splošno ne priporočamo čakanja, ampak reševanje težav in problemov.  

 


Sedaj pa si mogoče pristavi vodo za kavo ali čaj ... in preberi še nadaljevanje tega posta :)

 

 

 

Please reload

Kategorije
Please reload

Priporočava

Kako preživeti božično-novoletne praznike in zmagati!

1/7
Please reload

Najnovejše objave
Please reload

Prijava na e-novice

© 2009-2020 Božič Psihoterapija. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo in obvestilo o piškotkih.

Izdelava spletne strani Samo in Tina Božič & Darka