Bližje smo svoji Duši in ustvarjanju življenja po merah svoje Duše. 

Ustvarjanje je širjenje. In vsako širjenje vsebuje razširitev zavesti ter soočenje z deli znotraj in zunaj nas, ki ne želijo rasti. Bolj ko se upiramo, bolj se stvari zapletajo – kar prepoznamo tudi po tem, da se počutimo vse slabše. Ko nagovorimo tisto, kar potrebuje zdravljenje, se stvari začnejo premikati, znotraj in zunaj. In ko enkrat razumemo in delamo vse to, vidimo, da ni tako zapleteno.

V principu ni težko. Lahko pa traja kar nekaj časa, da se prebijemo do te stopnje notranje kreativne svobode. Svet, v katerem živimo, je zahteven. Ni uglašen z našimi prastarimi organskimi ritmi. Prostor za nji si moramo ustvariti same. In to je veliko lažje, ko smo enkrat notranje bistveno bolj svobodne.

Ljubezen, znanje, intuicija

Otroštvo in zgodnjo mladost sem preživela v Idriji. Po maturi sem vpisala psihologijo v Ljubljani. Že proti koncu študija sem bila prostovoljka na področju zdravljenja kemičnih in nekemičnih odvisnosti, naredila sem prvo praktično usposabljanje (za krizne intervence po telefonu) in se po diplomi zaposlila na Sana Vita zavodu v Ljubljani. Hkrati sem se že učila tudi za psihodinamsko telesno psihoterapevtko.

S Samotom sva si potem ustvarila družino. Preselili smo se v Novo Gorico ter si v tem mladem “mestu na travniku” ustvarili nov dom. V Novi Gorici sem l. 2009 odprla privat prakso, o kateri sem razmišljala dosti noči, medtem ko sem si kuhala kavo in se učila za čisto zadnje izpite iz psihologije na filofaksu.

Rada imam terapevtsko delo. To, da ga opravljam, niti slučajno ne jemljem kot samoumevno; vem, kako kompleksna je realna pot do tega poklica in iskreno hvaležna sem, da mi je dano, da je to moje delo iz dneva v dan že dvajset let. Spoštujem ljudi, ki so pripravljeni na notranje delo; cenim njihov pogum, voljo do poti v neznano, njihovo odprtost za spremembo. Ob njih se konstantno učim – in o njih, o svetu, o sebi. Hvaležna sem, ker vem, da osebna sprememba vsakega od njih vpliva in na njih same in hkrati na vse nas, skupnost. S tem skupaj, hkrati vsak zase, gradimo svet, ki je bolj in bolj poln zavedanja… in s tem Svetlobe.

V kaj verjamem?

Sebe in svet spreminjamo, ko sprejemamo sebe in gojimo zavesten odnos do vsega, kar nas obdaja. Vse, kar obstaja, je čista energija. Ljudje smo multidimenzionalna bitja. Poleg svoje vitalne energije imamo na razpolago silo zavesti, s katero delujemo na okolje. Edino z zavestjo lahko smiselno vplivamo na oblikovanje naše osebne in skupne realnosti. Kako to počnemo – destruktivno ali konstruktivno – je odvisno od naših izbir, sposobnost izbire pa od globokih vzorcev, ki smo jih s sabo prinesli v to življenje, ter tistih, ki smo jih utrdili skozi leta bivanja z našimi skrbniki in skupnostjo.

Sprememba na nov nivo bivanja se začne natančno takrat, ko nastopi organski čas zanjo. Tega se ne da predvideti, izsiliti ali zmanipulirati. Lahko pa ta Čas za spremembo prepoznamo. Spremembo vedno napovedujejo težave v odnosih, čustvene in duhovne stiske ter težave s telesnim zdravjem. Ko se na te klice odzovemo, se odpre svet drugih možnosti. Začenjamo prepoznavati svojo nezavedno življenjsko zgodbo ter izbirati nove odzive na stare, s strahom prepojene vzorce. To je povsem možen in izvedljiv, čeprav tudi zahteven proces, skozi katerega zadihamo in se odpremo svoji pristnosti.

Ključen pomen zame ima balans sveta občutenja in intuicije na eni strani ter dobrih načinov razmišljanja in akcije na drugi strani. Vem, da morajo biti čustveni, intuitivni ter mentalni in svet akcije usklajeni, da lahko psihološko zorimo, spiritualno rastemo ter delujemo smiselno ter živimo polno, kar v bistvu pomeni predvsem zelo prisotno, zelo opazujoče, zelo čuteče, zelo razmišljujoče in maksimalno intencionalno.

Verjamem tudi, da je ta polnost absolutna odgovornost odraslih in hkrati največ, kar lahko odrasli damo sebi in drugim. Vem tudi, da odrasli, ki imajo stik s tem, kdo v resnici so in čutijo življenje, sebe in druge ljudi, spontano vzgajajo otroke, ki so podobni. Ta prenos se zgodi nezavedno, neposredno, saj se naši otroci take matrice ali vzorca dobesedno nalezejo – tako kot se tudi vsake druge.

Verjamem, da je biti zavesten, prisoten in prevzemati odgovornost za svojo energijo v resnici edini pogoj, da soustvarjamo svet na dober način. V tem kontekstu ni nepomembno, da več kot dvajset let ne pijem alkohola, ne kadim ali uporabljam drugih psihoaktivnih substanc. Absolutna treznost je zame gift that keeps on giving. Je način življenja. Hvaležna sem za vse, kar sem že prejela in dala skozi ta način življenja,… in za vse, kar prejemam in dajem, in še bom. 

Prepričana sem, da je življenje iz najglobljega čutečega jedra in uglašeno z našo Dušo tista oblika bivanja, ki jo vsi iščemo in oblikujemo, vsak na svoj edinstven in dragocen način. Verjamem, da imamo v tem veliko podpore in možnosti za to, predvsem pa smo v vsem tem skupaj. Od vseh nas je odvisno, kakšen svet soustvarjamo. Vsak od nas je pomemben, saj smo med sabo veliko bolj povezani, kot se zdi na prvi pogled.

Izobrazba

Pristop